Jedro

Sodna taksa spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka, in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. P 25/2019 z dne 17. 5. 2019 ugodi in se izpodbijani plačilni nalog razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 195,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse na podlagi določila drugega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah – 1 (v nadaljevanju ZST-1) v višini 225,00 EUR.

2. Sklep izpodbija tožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka umaknila tožbo, tožena pa se je z umikom strinjala, zato nobena od njih v pravdnem postopku ni priglasila pravdnih stroškov, pravdni postopek pa je bil ustavljen. Tožena stranka je prepričana, da ni dolžna plačati sodne takse, ker tožeča stranka v pravdnem postopku ni uspela.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Potem, ko je tožeča stranka v soglasju s toženo stranko umaknila tožbo, je sodišče postopek ustavilo. Ker nobena od strank stroškov postopka ni priglasila, sodišče o njih ni odločalo. Tožeča stranka je bila oproščena plačila sodne takse, zato je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 15. člena ZST-1 sklenilo, da je sodno takso dolžna poravnati tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je odmerilo sodno takso in jo naložilo v plačilo toženi stranki.

5. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ne da bi se sklicevala na izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. Zato o uspehu tožeče stranke v pravdnem postopku ni mogoče govoriti.

6. Sodna taksa vsekakor spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela (primerjalno drugi odstavek 15. člena ZST-1).

7. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja spremenilo kot sledi iz izreka te odločbe (365. člen ZPP).

8. Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku uspela, ji je tožeča na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna plačati tudi stroške pritožbenega postopka, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.