Jedro

Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe). Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se za prvo tožena stranko doda „in drugo tožena stranka“, v III. in IV. točki izreka pa tako, da se za prvo toženo stranko doda „ je solidarno z drugo toženo stranko“.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu (V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki v 15 dneh nerazdelno povrniti 196,42 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje prvo toženi stranki odpovedalo najemno pogodbo, ji naložilo, da se mora v 60-tih dneh po pravnomočnosti sodbe iz stanovanja izseliti ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki, ter plačati 1.654,90 EUR z zamudnimi obrestmi od zneska 127,30 EUR od dne 1.5.2013 do plačila oziroma od vsakega prvega v mesecu za obdobje od 1.5.2013 do 1.12.2014. Prvo toženi stranki je naložilo tudi povrnitev plačila stroškov postopka. Zahtevek zoper drugo toženo stranko je zavrnilo.

2. Proti navedeni sodbi oziroma njenemu zavrnilnemu delu se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki meni, da je bil v predmetni zadevi sklenjen aneks, s katerim je uporabnik stanovanja postala tudi drugo tožena stranka, vse ostale določbe najemne pogodbe pa so postale nespremenjene. Ta aneks je bil sklenjen med vsemi pravdnimi strankami, drugo tožena stranka pa je s podpisom aneksa poleg pravic prevzela tudi vse obveznosti uporabnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe. V II. točki četrtič najemne pogodbe je določeno, da najemnik in vsi ostali uporabniki odgovarjajo za vse obveznosti iz naslova najemne pogodbe solidarno, zato je tudi tožeča stranka zahtevala solidarno plačilo zapadlih in neplačanih najemnin od obeh tožencev. Sodišče bi moralo drugo toženi stranki kot dejanski uporabnici predmetnega stanovanja naložiti, da ga izprazni v 60-tih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je s prvo toženo stranko dne 12.11.2007 sklenila najemno pogodbo za enosobno stanovanje št. 27 na naslovu ... Najemodajalka in najemnica sta dne 22.10.2009 sklenili z drugo toženo stranko aneks k tej pogodbi, s katerim je bila drugo tožena stranka v najemno pogodbo dodana kot uporabnik stanovanja.

6. Sodišče prve stopnje uporabilo pravilno materialnopravno podlago (103. in 113. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1), vendar zmotno presodilo pravni položaj drugo tožene stranke. Res je bila drugo tožena stranka v najemni pogodbi dodana le kot uporabnik stanovanja, vendar je s tem posledično prevzela tudi obveznost plačila najemnine (člen „devetič“ najemne pogodbe(1)), na kar pravilno opozarja pritožba. Zmotno je zato stališče, da s podpisom aneksa k najemni pogodbi ni prevzela (denarnih) obveznosti, kot so določene z najemno pogodbo. Ker svoj pravni položaj izvaja iz položaja prvo tožene stranke, pa je dolžna tudi drugo tožena stranka v istem roku izprazniti stanovanje.

7. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo (358. člen ZPP) tako, kot je razvidno iz izreka. V preostalem delu pa je pritožno zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem zavrnilnem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Drži namreč stališče sodišča prve stopnje, da drugo toženi stranki kot uporabniku stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zato je tožbeni zahtevek glede glede 2. točke pravilno zavrnjen.

8. Izrek o stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela le v sorazmerno majhnem delu, zaradi katerega niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP), zato ji morata toženi stranki v skladi s prvim odstavkom 155. člena ZPP povrniti potrebne pritožbene stroške, ki znašajo 196,42 EUR (nagrada po tar. št. 3210 in pavšalni zneski po tar. št. 6000 in 6002, vse povečano za 22% DDV).

Op. št. (1): „Najemnik in vsi uporabniki stanovanja se v skladu s prvim drugim odstavkom tega člena izrecno zavezujejo plačevati najemnino ....“.