U-I-294/97

10. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Mace Jogan iz Ljubljane na seji dne 10. junija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 1/95 - odl. US, 7/95, 14/96 - odl. US, 44/96, 68/96 - odl. US, 82/97 - odl. US in 36/99 - odl. US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica je zavezanka za dohodnino. V pobudi navaja, da je 6. člen Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh) v neskladju s 14. členom Ustave, saj naj bi omogočal izkoriščanje posameznih državljanov. Tisti, ki morajo na podlagi odmerne odločbe doplačati akontacijo dohodnine (kar v njenem primeru predstavlja skoraj njeno mesečno plačo), naj bi namreč plačevali dohodnino od dohodnine, medtem ko naj bi za ostale vračilo preveč plačanih akontacij pomenilo neobdavčeni dohodek. Meni, da navedene neenakosti med državljani ne bi bilo, če bi se davčna osnova tekočega leta povečala ali zmanjšala za preveč ali premalo plačano dohodnino za preteklo leto. Hkrati zatrjuje tudi neskladje izpodbijane določbe s 153. in 161. členom Ustave, vendar te trditve ne utemelji. Iz prilog k pobudi je razvidno, da ima pobudnica poleg osebnih prejemkov tudi dohodke iz premoženjskih pravic.

2.Z ZDoh je urejena obdavčitev dohodkov fizičnih oseb. Dohodki, ki so vir dohodnine, so osebni prejemki ter dohodki iz kmetijstva, dejavnosti, kapitala, premoženja in premoženjskih pravic (2. člen ZDoh). Med letom so obdavčeni s podvrstami dohodnine (3. člen ZDoh), po preteku koledarskega leta pa se vštejejo v davčno osnovo za dohodnino (6. člen ZDoh), ki je obdavčena s progresivno davčno lestvico, predpisano v 12. členu ZDoh.

3.Ker predstavljajo glavni vir dohodnine osebni prejemki, je navedena progresivna davčna lestvica določena tako, da zagotavlja čim manjše razlike med že odmerjenimi oziroma plačanimi akontacijami dohodnine in odmerjeno dohodnino pri zavezancih, ki poleg osebnih prejemkov nimajo drugih dohodkov, obdavčenih z dohodnino. Iz stopenj dohodnine (17, 35, 37, 40, 45 oziroma 50 odstotkov) v davčni lestvici je jasno razvidno, da pride do položaja, ko so plačane akontacije bistveno višje oziroma nižje od odmerjene dohodnine predvsem pri zavezancih, ki imajo poleg osebnih prejemkov še druge dohodke, obdavčene po stopnjah, ki so različne od navedenih. Nekdo, ki je za dohodek iz premoženjskih pravic plačal akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov (81. člen ZDoh), bo namreč glede na stopnjo dohodnine, po kateri je (ob upoštevanju vseh njegovih za odmero dohodnine relevantnih dohodkov) obdavčen, tako imel ali preplačilo dohodnine ali pa bo dohodnino moral še doplačati. Pri zavezancih, ki poleg osebnih prejemkov nimajo drugih dohodkov, pa je razlika med odmerjeno oziroma plačano akontacijo dohodnine in dohodnino predvsem posledica uveljavljanja posebne olajšave (za vzdrževanega družinskega člana) pri podvrsti dohodnine in njenega neuveljavljanja oziroma uveljavljanja v manjšem obsegu pri dohodnini ali obratno, saj to vpliva na višino osnove.

4.Zaradi razlik, do katerih prihaja med akontacijami dohodnine in samo dohodnino, preračun izplačanih mesečnih dohodkov (pri katerih se upošteva akontacija dohodnine) na letno raven, ni enak preračunu letnega dohodka (pri katerem se upošteva odmerjena dohodnina) na mesečno raven. V primeru, ko je bila akontacija dohodnine višja od dohodnine, pomeni vračilo preveč plačanih akontacij posledično višje mesečne dohodke, kot pa so bili ti med letom za posamezen mesec izkazani. V primeru, ko pa je bila akontacija dohodnine nižja od dohodnine, pomeni plačilo razlike med plačanimi akontacijami in dohodnino posledično znižanje višine med letom izkazovanih izplačanih dohodkov za posamezni mesec. Vendar pa gre pri navedenem za vprašanje načina prikazovanja mesečnih dohodkov (npr. za pridobitev kredita, v postopkih pred državnimi organi), ne pa za vprašanje obdavčevanja posameznih dohodkov z dohodnino.

5.V vsakem primeru so v obdavčitev z dohodnino zajeti tisti dohodki, ki so zakonsko opredeljeni kot vir obdavčitve. Pri tem je osnova za vse davčne zavezance enotno določena. Osnovo predstavljajo bruto dohodki zavezanca, pri čemer se že plačane akontacije v nobenem primeru ne odštevajo od osnove, od katere se opravi dokončna odmera dohodnine. Zato vračilo preveč plačanih akontacij dohodnine ne pomeni neobdavčenega dohodka, doplačilo akontacij pa ne plačila dohodnine od dohodnine, temveč gre dejansko za poračun preveč oziroma premalo plačane davščine. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot neutemeljeno.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen