Jedro

Sankcija za neplačilo zavarovalne premije po OZ pa ni več (avtomatično, ex lege) prenehanje zavarovalne pogodbe, temveč le prenehanje zavarovalničine obveznosti, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. Zavarovalna pogodba še vedno velja in se (lahko) s poznejšim plačilom zapadle premije (skupaj z zamudnimi obrestmi) zavarovalno kritje ponovno vzpostavi, lahko pa zavarovalnica v primeru neplačila premije od zavarovalne pogodbe odstopi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova zavarovanja avtomobilskega kaska na podlagi generalne police št. 6887. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 10.224 EUR s pripadki, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnice in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa, da Vrhovno sodišče obe sodbi tako spremeni, da ugodi tožbenemu zahtevku. Pojasnjuje, da sta sodišči nižjih stopenj utemeljili zavrnitev njenega tožbenega zahtevka z okoliščino, da je zavarovanje po generalni polici št. 6887 prenehalo že pred škodnim dogodkom, ter sklicevanjem na 23. člen toženkinih Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (v nadaljevanju Splošni pogoji) in tretji odstavek 237. (pravilno 937.) člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V nadaljevanju pa je sodišče druge stopnje zavzelo popolnoma nasprotno stališče, in sicer da sta dejstvi, da toženka v izvršbi še vedno uveljavlja plačilo zapadlih neplačanih premij in pošilja račune za premije v naslednjih letih, lahko le posledica tega, da obravnavano zavarovalno razmerje še vedno obstaja. To naj ne bi imelo vpliva na razsojo v konkretni pravdni zadevi oziroma na obstoj zavarovalne pogodbe. Sodišče druge stopnje je spregledalo, da toženka v izvršilnem postopku uveljavlja plačilo zapadlih premij tudi za čas, ko se je zgodil škodni dogodek. Toženka tako hkrati po eni strani zatrjuje prenehanje zavarovalne pogodbe po navedenih določilih Splošnih pogojev in OZ, po drugi strani pa terja plačilo zapadlih premij (med drugim tudi) za obdobje, ki se nanaša na čas nastanka škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Iz listin v spisu, ki se nanašajo na sklenjeno zavarovalno pogodbo in plačilo premij oziroma njihovo izterjavo, nedvomno izhaja, da namen toženke tudi po poslanem opominu ni bil, da zavarovalna pogodba preneha. Vsa njena ravnanja so šla v smeri ohranitve zavarovalnega razmerja. Razlogi sodišča druge stopnje si nasprotujejo, saj to zaključuje, da je zavarovalna pogodba prenehala, hkrati pa pojasnjuje, da ta še vedno velja.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S edaj veljavni OZ posledice za primer, če zavarovalna premija v situaciji, ko ta ne dospe ob sklenitvi zavarovalne pogodbe,(1) ni plačana, ureja (pomembno) drugače kot prej veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), in sicer ločuje prenehanje zavarovalnega kritja in razdrtje oziroma razvezo pogodbe (primerjaj tretji in četrti odstavek 937. člena OZ)(2). Po ureditvi v ZOR je do prenehanja zavarovalne pogodbe prišlo že na podlagi zakona samega (

ex lege )

– bodisi po poteku (naknadnega) tridesetdnevnega roka od dneva

vročitve priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije bodisi po preteku enega leta od zapadlosti premije (primerjaj tretji in četrti odstavek 913. člena ZOR) .(3)

Sankcija za neplačilo zavarovalne premije po OZ pa ni več (avtomatično) prenehanje zavarovalne pogodbe, temveč le prenehanje zavarovalničine obveznosti, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino.(4) Čeprav ta obveznost zavarovalnice preneha, zavarovalna pogodba formalno še vedno velja(5) in se (lahko) s poznejšim (to je opravljenim po poteku tridesetdnevnega roka iz tretjega odstavka 937. člena OZ) plačilom zapadle premije (skupaj z zamudnimi obrestmi) zavarovalno kritje ponovno vzpostavi. Če namreč zavarovalec v enem letu od zapadlosti plača zamujeno premijo, je naslednji dan zavarovalnica spet zavezana (peti odstavek 937

. člena OZ).(6) Nova ureditev je za zavarovalca ugodnejša, saj mu omogoča vzpostavitev pogodbenih obveznosti (in to z vsemi njihovimi specifičnostmi –

bonusi, ugodnimi pogoji ipd.). Zavarovalna pogodba torej ne preneha (več) avtomatično, lahko pa zavarovalnica v primeru neplačila premije od nje odstopi. Zavarovalnica ima namreč pravico, da po poteku tridesetdnevnega roka od dneva vročitve priporočenega pisma z obvestilom o zapadlosti premije, v katerem bi zavarovalec (ali druga zainteresirana oseba) moral(a) plačati zapadlo premijo, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, pri čemer ga mora na to posledico (razdrtje pogodbe) posebej opozoriti ( četrti odstavek 937. člena OZ) .(7) Določba, da lahko zavarovalec (najkasneje) v enem letu vzpostavi obveznost zavarovalnice za plačilo zavarovalnine oziroma odškodnine (peti odstavek 937. člena OZ), logično pomeni, da po poteku tega roka pogodbeno razmerje dokončno preneha.(8

6. Glede na v obravnavani zadevi ugotovljena dejstva, na katera je Vrhovno sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano ( da je bila zadnja zavarovalna premija po generalni polici št. 6887 , na podlagi katere plačilo zavarovalnine uveljavlja tožnica, plačana 3. 3. 2005, da je bilo priporočeno pismo toženke z obvestilom o zapadlosti premije sklenitelju tega zavarovanja vročeno 24. 10. 2005, da zapadla premija /tudi/ po tem ni bila plačana in da je do škodnega dogodka prišlo 29. 5. 2006 ),

je torej izpodbijana odločitev pravilna, sodba sodišča druge stopnje pa ni nasprotujoča si; to sodišče namreč nikjer ne zaključi, da je prenehala (sama) zavarovalna pogodba, kot mu to nekorektno pripiše revidentka, temveč zavzame (pravilno) stališče, da je prenehala obveznost toženke za plačilo uveljavljane zavarovalnine. Tožnici velja pojasniti, da je treba ločiti kritno in pogodbeno razmerje. V skladu z novim 937. členom OZ je možen položaj, do kakršnega je prišlo tudi v konkretnem primeru, to je da preneha (najprej zgolj) zavarovalno kritje, ne pa tudi sama zavarovalna pogodba. Glede na revizijske navedbe Vrhovno sodišče dodaja, da (ne)uspešnost izvršilnega postopka toženke za izterjavo zavarovalnih premij, dolgovanih na podlagi generalne police št. 6887, na odločitev v tej (pravdni) zadevi (seveda) ne (more) vpliva(ti).(9)

7. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo in z njo priglašene stroške zavrnilo.

Op. št. (1): OZ pri zavarovalni pogodbi ločuje primer, ko (prva) premija dospe ob sklenitvi pogodbe, in primer, ko (prva) premija dospe kasneje. V prvem primeru obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, nastopi (šele) naslednji dan po vplačilu premije, v drugem primeru pa na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (prvi in drugi odstavek 937. člena OZ).

Op. št. (2): Besedilo

23. člena toženkinih Splošnih pogojev je praktično enako.

Op. št. (3): Z avarovalnica je imela možnost, da se kljub neplačilu premije ni odločila za prenehanje pogodbe – zavarovalca ni obvestila o zapadlosti premije; v tem primeru sta zavarovalna pogodba in kritje obstajala naprej, in sicer še (najdalj) eno leto.

Op. št. (4): Ta obveznost zavarovalnice preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ) . Pravilo velja tudi za druge, kasneje zapadle premije.

Op. št. (5): Uveljavljeno je torej načelo favor negotii .

Op. št. (6): Z avarovalno kritje torej ponovno prične veljati (šele) od 24. ure po izvedbi tega plačila.

Op. št. (7): Zavarovalnica lahko izbere, ali bo z vročitvijo (prvega) priporočenega pisma uveljavljala zgolj prenehanje zavarovalnega kritja ali (hkrati) tudi razdrtje pogodbe; to sankcijo lahko uveljavi (tudi) pozneje oziroma posebej z ustreznim besedilom naslednjega priporočenega pisma (odvisno od poslovne politike oziroma odločitve v konkretnem primeru –

zavarovalnica zavarovalcu lahko zavestno pušča uveljavitev pravice do ponovne vzpostavitve zavarovalnega kritja).

Op. št. (8): Primerjaj A. Polajnar Pavčnik v M. Juhart in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 832. Op. št. (9): Eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka je namreč načelo prirejenosti ali enakopravnosti postopkov, ki pomeni, da so civilna in druga sodišča (na primer kazensko) ter drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in da vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti. Odpravljanju in sankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem postopku so namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.