Jedro

Ker je obdolženec pred preiskovalnim sodnikom sam izjavil, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga, je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornice obd. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje po vloženi obtožnici na podlagi II. odst. 265. čl. ZKP preizkusil, ali sta še podana priporna razloga iz 3. in 4. tč. II. odst. 191. čl. ZKP.

Potem, ko je ocenil, da oba priporna razloga še vedno obstojita, je obdolžencu pripor podaljšal. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica obdolženca s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da izpodbijani sklep razveljavi in obdolžencu pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča sta podana oba pritožbena razloga.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre za sorazmerno hudo kaznivo dejanje, ki se je zgodilo v x, torej v sorazmerno majhnem kraju, kjer so taka dejanja redka, zaradi česar je bila tudi javnost vznemirjena, v zagovoru pa je tudi sam obdolženec povedal, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo, tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga drugega. To pa so take posebne okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča narekujejo podaljšanje pripora na podlagi že navedenih pripornih razlogov. Samo okoliščino, da naj bi obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče povezovati z predlogom za odpravo pripora, kot to izhaja iz pritožbe, pa tudi ne okoliščino, da je obdolženec sicer dober z gospo Z.N., pri kateri je stanoval več let. Pritožba pa v ničemer ne ponuja drugih okoliščin, ki bi narekovale odpravo pripora, ker da ugotovljena priporna razloga ne bi bila podana.

Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, da je na podlagi tega tudi pravilno uporabilo zakon, pa je bilo zato treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, kar je v skladu s 3. odst. 397. čl. ZKP.