19. 1. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe GAST ENTERTAINMENT, podjetje za gostinstvo, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Mihael Šuštar, odvetnik v Ljubljani, na seji 19. januarja 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 60/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 63/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 66/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 79/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 85/21), Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 89/21 in 93/21), Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 96/21 in 101/21) ter Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 104/21, 109/21 in 114/21) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica, ki se ukvarja z gostinsko dejavnostjo, izpodbija v izreku tega sklepa navedene predpise. Zatrjuje neskladje z 2., 14., 16., 28., 32., 33., 42., 74., 153. in 154. členom Ustave. Izpodbijani odloki z izjemo Odloka o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 104/21, 109/21 in 114/21 – v nadaljevanju Odlok/21) v času vložitve pobude niso več veljali, pobudnica pa zatrjuje in izkazuje premoženjsko prikrajšanje v posledici omejitve oziroma prepovedi opravljanja dejavnosti. V zvezi z Zakonom o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) navaja, da prenos pooblastil na podlagi njegove 4. točke prvega odstavka 39. člena na izvršilno vejo oblasti brez natančnejše ureditve meril za izvrševanje tega pooblastila in brez časovne omejitve trajanja omejitev in prepovedi storitvenih dejavnosti ni dopusten. Hkrati meni, da tak poseg ni dopusten brez vnaprejšnje določitve odškodnine oziroma nadomestila (v zakonu ali odlokih) za tiste subjekte, ki zaradi takšnega posega utrpijo škodo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Z vidika očitane protiustavne pravne praznine iz razloga odsotnosti ureditve odškodnine oziroma nadomestila ZNB ne učinkuje neposredno. Pobudnica lahko namreč denarno terjatev v obliki odškodnine oziroma nadomestila uveljavlja v pravdnem postopku. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[1] Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZNB iz razloga zatrjevane protiustavne pravne praznine zavrglo (1. točka izreka).

3.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Pobudnica pravovarstveno potrebo v delu presoje neveljavnih odlokov utemeljuje s premoženjskim prikrajšanjem v posledici odsotnosti ureditve odškodnin oziroma nadomestila za predpisane prepovedi in omejitve obratovanja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo (v konkretnem primeru po izčrpanju pravnih sredstev v pravdnem postopku).[2] Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanih odlokov. Zato je Ustavno sodišče pobudo v delu izpodbijanih neveljavnih odlokov zavrglo (1. točka izreka).

4.Odlok/21 je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Ustavno sodišče je zato z dopisom z dne 16. 12. 2021 pobudnico pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, ter v primeru, da pri pobudi vztraja, tudi pojasni, iz česa naj bi izhajalo, da posledice protiustavnosti niso bile odpravljene. Pobudnica je v odgovoru vztrajala pri navedbah v pobudi in navedbah o izpadu dohodka zaradi prepovedi oziroma omejitev poslovanja. S tem ni izkazala pravovarstvene potrebe za presojo neveljavnega predpisa. Ker ta ne velja več, ga ni mogoče razveljaviti. V skladu s 47. členom ZUstS lahko Ustavno sodišče ugotovi, da predpis, ki je med postopkom prenehal veljati, ni bil v skladu z Ustavo in zakonom, pri čemer lahko odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve. Ugotovitev z učinkom razveljavitve na pravni položaj pobudnice ne more vplivati. Njen pravni položaj bi se izboljšal le, če njen postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi imela pobudnica vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na podzakonski določbi, za katero bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z Ustavo in zakonom, ter odločilo, da ima ugotovitev učinek razveljavitve.[3] Pobudnica tudi v odgovoru ne zatrjuje, da je že vložila tožbo. V primeru ugotovitve neskladnosti z Ustavo in zakonom z učinkom odprave bi pobudnica morala izkazati morebitni nastanek škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, kar je na podlagi 47. člena ZUstS pogoj za presojo predpisov, ki ne veljajo več. Teh pa pobudnica z navedbami v pobudi ne izkaže. Ustavno sodišče je tudi že sprejelo stališče, da zgolj z napovedjo morebitnega odškodninskega zahtevka pobudnica ne more izkazati pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS.[4] Pravovarstvene potrebe pobudnica ne izkaže niti s posplošenim enačenjem upada prihodkov z domnevno nastalo škodo.[5] Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo tudi v delu Odloka/21, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v delu, ki se nanaša na 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB, glede na že sprejeta stališča v odločbi št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21) ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

[1]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021, 3. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.

[3]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-196/02 z dne 20. 1. 2005.

[4]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-168/09 z dne 2. 12. 2010 in št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021. Prim. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-196/02 in št. Up-837/16 z dne 30. 9. 2020.

[5]Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-121/21.