Jedro

Ob spremembi notranje organizacije upravnega organa in drugačni razdelitvi delovnih nalog med delovnimi mesti, lahko pride tudi do ukinitve določenih delovnih mest, ne da bi se s tem (ali ob tem) ukinile ali prenehale opravljati tudi konkretne naloge, ki so se prej opravljale na ukinjenem delovnem mestu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke, s katerima je bil tožnik razporejen na delovno mesto referent I, naložilo toženi stranki, da tožnika razporedi na ustrezno delovno mesto in plačilo razlike v plači. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto s pogojem, da v določenem času pridobi ustrezno stopnjo izobrazbe za to delovno mesto. Po Uredbi o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98 - Uredba) je delavec, ki je na dan uskladitve pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v državnem organu z Uredbo, bil razporejen na delovno mesto s takim pogojem, obdržal pogojno razporeditev. Zato bi morala tožena stranka ob ukinitvi delovnega mesta svetovalec I, tožnika pogojno razporediti na drugo delovno mesto, za katerega je bila predpisana enaka, to je VII. stopnja strokovne izobrazbe.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbene zahtevke v pretežnem delu zavrnilo. Spremenilo je le datum učinkovanja odločbe o razporeditvi tako, da začne ta učinkovati z dnem dokončnosti 21. 6. 1999 in ne že 1. 6. 1999, ter za ta čas priznalo tožniku razliko v plači do plače na prejšnjem delovnem mestu. Ob dejanski ugotovitvi, da je bilo dotedanje delovno mesto tožnika ukinjeno, je bila tožena stranka dolžna tožnika razporediti na drugo delovno mesto, glede na tožnikovo dejansko stopnjo strokovne izobrazbe. Razporeditev na delovno mesto referenta I je bila temu ustrezna in zato zakonita. Za tožnika ni prišla v poštev uporaba določbe 9. člena novele Uredbe, ki ureja le položaj, ko delavec brez ustrezne izobrazbe nadaljuje isto delo na podlagi novega pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je obseg del in nalog tožnika, ki jih je opravljal pred sporno razporeditvijo, tudi po sprejemu novega pravilnika ostal enak. Spremenil se je le naziv delovnega mesta, delovno mesto, na katerega je bil tožnik razporejen pred izdajo spornih odločb, pa je obstajalo tudi po novi sistemizaciji. Po določbi 9. člena Uredbe delavci ob novi razporeditvi obdržijo razporeditev na delovno mesto, za katero je predpisana ena stopnja višje strokovne izobrazbe, če imajo najmanj 10 let delovnih izkušenj na takem delovnem mestu in so stari najmanj 45 let. Tožnik je te pogoje izpolnjeval, ni pa določeno, da ti pogoji ne veljajo, če se ukine delovno mesto.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so lahko revizijski razlog (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), mora revident določno uveljaviti, jih konkretizirati in obrazložiti, sicer jih revizijsko sodišče ne more upoštevati. Ker tožnik le pavšalno uveljavlja vse revizijske razloge, ne opredeli in ne obrazloži pa nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče je pri presoji izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Med dejanske spada tudi ugotovitev, da je bilo prejšnje delovno mesto tožnika ukinjeno. Zato pomenijo drugačne revizijske navedbe poskus uveljavljanja nedovoljenega revizijskega razloga. Ugotovitve sodišča ne spremeni okoliščina, da se v okviru nekega drugega delovnega mesta (ali več delovnih mest) pri toženi stranki, še vedno lahko opravljajo tudi določene naloge, ki jih je prej opravljal tožnik. Ob spremembi notranje organizacije upravnega organa in drugačni razdelitvi delovnih nalog med delovnimi mesti, lahko pride tudi do ukinitve določenih delovnih mest, ne da bi se s tem (ali ob tem) ukinile ali prenehale opravljati tudi konkretne naloge, ki so se prej opravljale na ukinjenem delovnem mestu.

Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, je bil tožnik razporejen na delovno mesto, za katerega je izpolnjeval predpisane pogoje (čemur tožnik ne oporeka), dokazan pa je bil tudi zakonit razlog za razporeditev (ukinitev dotedanjega delovnega mesta).

Sodišče tudi ni zmotno uporabilo določbe 9. člena Uredbe (spremembe in dopolnitve, Uradni list RS, št. 56/98). Revizijsko sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča druge stopnje (stran 6 izpodbijane sodbe) in k temu le dodaja: Določba 9. člena Uredbe je prehodna določba, povezana s predhodnimi določbami 8. člena Uredbe. Uredba nalaga predstojnikom organov državne uprave, da uskladijo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nato na podlagi usklajenih pravilnikov razporedijo delavce na ustrezna delovna mesta. Določba prvega odstavka 9. člena Uredbe, tako kot je zapisana, zagotavljata le pravico delavca, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega ne izpolnjuje pogoja glede stopnje strokovne izobrazbe, da ob izpolnjevanju določenih pogojev, še vnaprej obdrži tako razporeditev. Tak delavec torej obdrži svojo razporeditev, ne pridobi pa pravice do priznanja višje stopnje strokovne izobrazbe. Ali povedano drugače, delavca, ki je že najmanj 10 let delal na delovnem mestu, za katerega sicer ni imel ustrezne izobrazbe in je star najmanj 45 let, ni mogoče zgolj zaradi uskladitve sistemizacije razporediti z njegovega dotedanjega delovnega mesta na delovno mesto, ki ustreza njegovi dejanski izobrazbi.

Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).