7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 512/2004 z dne 18. 5. 2005 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru št. U 256/2001 z dne 16. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je z zgoraj navedenim sklepom zavrglo predlog pritožnice za obnovo postopka, ki je bil končan s sodbo istega sodišča št. U 256/2001 z dne 18. 2. 2003. S to sodbo je sodišče zavrnilo tožbo pritožnice, ki je izpodbijala odločitev upravnih organov o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka njenega pravnega prednika. Sodba sodišča in odločitvi upravnih organov so temeljile na ugotovitvi, da vlagatelj zahteve v času podržavljenja premoženja ni imel državljanstva FLRJ, kar je po prvem odstavku 9. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen) pogoj za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca. Predlog za obnovo postopka, ki ga je pritožnica dala Upravnemu sodišču, je utemeljevala s sklicevanjem na izjave treh prič, ki naj bi izpodbile domnevo nelojalnosti vlagatelja zahteve, kar naj bi za posledico imelo ugotovitev, da je ta v času podržavljenja svojega premoženja bil državljan FLRJ ter da mu je zato treba priznati status denacionalizacijskega upravičenca.

2.Upravno sodišče je predlog za obnovo postopka zavrglo z obrazložitvijo, da se obnovitveni razlog (izjave treh prič kot nova dejstva in dokaz) nanaša na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, ter da sodišče samo ni izvajalo dokazov. Zato po mnenju sodišča pritožnica tega obnovitvenega razloga ne more uveljavljati pred sodiščem. Vrhovno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo.

3.Pritožnica v obširni ustavni pritožbi navaja, da so odločitve upravnih organov in sodišč, ko so odločali o državljanstvu njenega pravnega prednika kot predhodnem vprašanju ter tudi kasneje, ko so odločali o denacionalizacijskem zahtevku samem, temeljile na ureditvi, ki ni skladna z Ustavo. Pri tem posebej graja ureditev tretjega odstavka 63. člena ZDen v povezavi z novim drugim odstavkom 35. člena Zakona o državljanstvu (Uradni list FLRJ, št. 105/48 – v nadaljevanju ZDrž), ki naj bi bila razlog za to, da vlagatelju zahteve ni bilo priznano jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja njegovega premoženja. Meni, da so bile zaradi take ureditve v navedenih postopkih njenemu pravnemu predniku izdane negativne odločbe, ker se je nelojalnost ugotavljala zgolj na podlagi neverodostojnih zapisov o članstvu v organizaciji Kulturbund.

4.Razloge, s katerimi utemeljuje trditve o kršitvah človekovih pravic v postopku, kjer sta sodišči odločali o predlogu za obnovo postopka (končanega s sodbo Upravnega sodišča št. U 256/2001 z dne 18. 2. 2003), kar je predmet te ustavne pritožbe, pritožnica povezuje z razlogi, s katerimi je izrazila svoje nestrinjanje z odločitvami upravnih organov ter sodišč glede vprašanja državljanstva in glede zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Navedenima sklepoma očita kršitev 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic), 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) in drugega odstavka 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). Trditev o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da je Upravno sodišče samo dokončno odločilo o stvari, s čimer naj bi ji bila odvzeta pravica, da dokazuje dejstva in okoliščine, ki so odločilna za pravilno uporabo določb ZDen o ugotavljanju državljanstva. Iz ustavne pritožbe smiselno izhaja, da naj bi pri tem šlo za nov dokaz – izjave prič, ki naj bi izpodbile domnevo nelojalnosti njenega pravnega prednika. Do kršitve pravice iz 33. člena Ustave naj bi prišlo, ker naj bi ta določba varovala pravico pričakovanja denacionalizacijskih upravičencev. Pritožnici naj bi bila ta pravica kršena, ker ji izpodbijana sklepa (v povezavi z odločbami, s katerimi je bil zavrnjen denacionalizacijski zahtevek in izdana negativna ugotovitvena odločba glede državljanstva) onemogočajo (oporočno) dedovanje podržavljenega premoženja. Drugi odstavek 14. člena Ustave naj bi bil kršen, ker pravnemu predniku pritožnice ni bil priznan status denacionalizacijskega upravičenca, čeprav je bil na podlagi drugega odstavka 35. člena ZDrž kot državljan Kraljevine Jugoslavije na dan 6. 4. 1941 domovinsko pristojen na ozemlju Slovenije.

B.

5.Predmet preizkusa te ustavne pritožbe sta v izreku navedena sklepa. To pomeni, da Ustavno sodišče preizkusi le tiste navedbe iz ustavne pritožbe, ki se nanašajo na postopek, v katerem sta sodišči odločali o predlogu za obnovo postopka, končanega pred sodišči (upravni spor). Ob preizkusu ustavne pritožbe Ustavno sodišče ni posebej odgovarjalo na pavšalen očitek pritožnice, ki se nanaša na zakonsko ureditev iz tretjega odstavka 63. člena ZDen. Kljub temu Ustavno sodišče pri tem opozarja, da je bila ta zakonska določba že predmet presoje Ustavnega sodišča (odločba št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS št. VI, 43), pri čemer je Ustavno sodišče odločilo, da ta določba ni v neskladju z Ustavo.

6.Trditev pritožnice, da je bilo z izpodbijanima sklepoma kršeno načelo enakosti pred zakonom, ker naj bi njen pravni prednik na podlagi domovinske pripadnosti bil jugoslovanski državljan (oziroma državljan Slovenije), pomeni zgolj ponavljanje navedb, ki se nanašajo na vprašanje ugotavljanja državljanstva vlagatelja zahteve (kar je predmet posebnega upravnega postopka). Z njo ni mogoče utemeljiti zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave (ki se v sodnih postopkih kaže kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave) v postopku, kjer se je odločalo le o tem ali so podani razlogi za obnovo upravnega spora pred sodiščem. Očitek, da je bila pritožnici kršena pravica iz 22. člena Ustave, ker naj ne bi mogla pred Upravnim sodiščem dokazovati dejstev in okoliščin, pomembnih za pravilno uporabo določb 9. in 12. člena ZDen, je pavšalen. Kolikor se tudi ta očitek pritožnice nanaša na neupoštevanje predloženih izjav novih prič v zvezi z lojalnostjo vlagatelja zahteve (kar naj bi imelo za posledico drugačno odločitev o državljanstvu), je ta očitek neutemeljen. Upravno sodišče je namreč pritožnici pojasnilo, da samo dejstev in dokazov v zvezi z denacionalizacijskim zahtevkom ni ugotavljalo, pač pa je spor rešilo na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave. Ta sicer res varuje pričakovanja denacionalizacijskih upravičencev, vendar je to varovanje vezano na status denacionalizacijskega upravičenca, ki pa ga pravni prednik pritožnice – glede na ugotovitve upravnih organov in sodišč – ni imel. O tem se tudi ni odločalo v postopku, kjer sta bila izdana izpodbijana sklepa. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do dedovanja, saj pritožnica ni izkazala, da bi bilo njenemu pravnemu predniku premoženje vrnjeno.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

[1]Po novem drugem odstavku 35. člena ZDrž se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, živeče v tujini, ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svojo državljansko dolžnost.