Jedro

Odločitev o kazni zapora obtoženemu pogojuje njegova objestna in drzna vožnja pod vplivom alkohola, pa tudi njegova kaznovanja zaradi kršitev istovrstnih predpisov o varnosti cestnega prometa po obravnavani nezgodi pri sodniku za prekrške.

Izrek

Pritožba obtoženega L.S. po zagovornici se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi L. S. je dolžan plačati 50.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obtoženi L. S. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/II in I KZ. Izrečena mu je bila glavna kazen enega leta zapora ter po 39. členu KZ stranska kazen prepovedi vožnje motornih vozil "B" kategorije za čas enega leta. Odločeno je še bilo,da je obtoženi po I. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1.-5. točke II. odstavka 92. člena ZKP v znesku 214.165,00 SIT, stroške iz 7. točke II. odstavka 92. člena ZKP v znesku 35.236,00 SIT ter na 50.000,00 odmerjeno povprečnino.

Proti tej sodbi se je pritožil obtoženi L.S. po zagovornici zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da obtožencu izreče namesto kazni pogojno obsodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, češ da do prometne nezgode gotovo ne bi prišlo, če bi policista zasledovanje vozila opustila, potem ko sta videla, kako brezglavo voznik pred njima beži in kakšna je njegova vožnja ter da je prav njuno vztrajno zasledovanje prispevalo k nastanku nezgode in obtoženca dejansko potisnilo vanjo, niso sprejemljive. Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, da je do obravnavane prometne nesreče prišlo prav zaradi obtoženčeve objestne in drzne vožnje pod vplivom alkohola. Takšna obtoženčeva protipredpisna vožnja je bila tudi razlog začetka zasledovanja s strani policistov, katerih naloga v takšnem primeru je zaščititi varnost drugih udeležencev v prometu, ki so v tem primeru nedvomno bili ogroženi, saj se je obtoženi z namenom pobegniti policistom, odločil za skrajno drzno in brezobzirno vožnjo s hudimi kršitvami cestnoprometnih predpisov.

Upoštevaje takšno, po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče druge stopnje ocenilo, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo tudi vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o izbiri in višini kazenske sankcije in jih tudi upoštevalo pri razsoji.

V nasprotju s pritožnikom meni sodišče druge stopnje, da je stališče sodišča prve stopnje glede izreka zaporne kazni pravilno, njena višina pa primerna. Dejstvo obtoženčeve zaposlitve in življenja v zunajzakonski skupnosti, na kar se sklicuje v pritožbi, ne more imeti značaja posebno tehtne olajševalne okoliščine, ki bi dovoljevala pritožbeno predlagano spremembo kazni v pogojno obsodbo. Tudi zatrjevano pritožnikovo odrivanje tragičnega dogodka v podzavest in posledično opijanje, ki je vodilo do številnih ponovnih kršitev cestnoprometnih predpisov ne more biti razlog za spremembo izrečene kazenske sankcije, saj bi pritožnik prav zaradi obravnavane prometne nesreče s tako tragičnimi posledicami mogel in moral sprevideti nepravilnost in nesprejemljivost svojega ravnanja, ne pa da je le-tega skušal pozabiti na tako neprimeren način, z novimi cestnoprometnimi prekrški.

Pritožbeno sodišče tudi v zvezi z izrečeno stransko kaznijo prepovedi vožnje motornih vozil "B" kategorije za čas enega leta ugotavlja, da je le-ta pravilna in primerna ter se pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da je obtoženi nevaren voznik, ki ga je potrebno za nekaj časa izločiti iz prometa.

Pri odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje ni zasledilo nobenih nepravilnosti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, zato je bilo potrebno odločiti tako, kot to izhaja iz izreka te sodne odločbe.

Obtoženi s pritožbo ni uspel, zato mora plačati povprečnino. Njena višina je določena glede na čas trajanja in zamotanost pritožbenega postopka, pa tudi glede na premoženjske razmere obtoženega, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.