Jedro

Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za odvzem poslovne sposobnosti M.Š., ki ga vodi na podlagi predloga pritožnika R.Š. Prekinitev naj bi trajala do zaključka postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti R. Š., to je predlagatelju, ki teče pred Okrajnim sodiščem.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj in navaja, da gre za postopek, ki je po zakonu prednosten in izjemno pomemben za odpravo vzroka njegovega petnajstletnega gorja. To je naslovnemu in pritožbenemu sodišču splošno znano in obrazložitev ter dokazi v zvezi s tem niso potrebni. Sodišče bi mu moralo na podlagi 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter 82. členom ZPP na stroške sodišče oz. države postaviti zagovornika.

(3.) Pritožba ni dovoljena.

(4.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da obligatoren razlog za prekinitev postopka po 205. členu ZPP ni podan, saj se po tej določbi postopek prekine, če stranka izgubi pravdno sposobnost, ne pa tudi v primeru, če se pojavi dvom o tem, kar je primer v tej zadevi. O odvzemu ali omejitvi poslovne spodobnosti predlagatelju namreč še ni bilo (pravnomočno) odločeno. V takšni situaciji bi moralo sodišče prve stopnje vprašanje obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da predlagatelj procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP, če bi bili izpolnjeni v 82. členu ZPP izpolnjeni pogoji, pa lahko tudi po tej določbi. Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Ne glede na to, pa predlagateljeva pritožba zoper takšno odločitev ni dovoljena.

(5.) Za vsebinsko obravnavanje pritožbe morajo biti namreč izpolnjene določene procesne predpostavke. Med drugim mora imeti pritožnik, če naj bo njegova pritožba dovoljena, tudi pravni interes zanjo (343. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pravni interes je podan, če bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. (5.) Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik takšnega pravnega interesa v zvezi z vloženo pritožbo ne izkazuje. Sklicevanje na „ 15 - letno gorje“, česar niti ne konkretizira, tako ne zadošča, saj je ob presoji pravnega interesa za pritožbo potrebno upoštevati, da odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni v škodo pritožnika, ampak kvečjemu v škodo nasprotne udeleženke, v korist katere se ta postopek vodi in ima interes, da bo zaključen v čim krajšem času. Slednja pa pritožbe ni vložila.

(6.) Ker si pritožnik postopek sodišča prve stopnje, ki bi sicer bil izveden, če do prekinitve postopka ne bi prišlo, očitno zmotno predstavlja, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v zakonu v takšnem primeru ni podlage za postavitev „zagovornika“ v smislu zastopanja po odvetniku, ampak bi moralo sodišče prve stopnje, pred nadaljevanjem postopka v zvezi z samim predlogom, najprej na ustrezen način ugotoviti ali je pritožnik poslovno in s tem procesno sposoben (torej ugotoviti tisto, kar je sicer predmet odločanja v postopku pred Okrajnim sodiščem) in mu v primeru negativnega odgovora na to vprašanje postaviti, če bi bil podan ustrezen predlog, začasnega zastopnika, sicer pa skrbnika za poseben primer. Čeprav ZPP tega izrecno ne omenja, je treba pritožniku pojasniti tudi to, da takšna postavitev začasnega zastopnika ali skrbnika ni primerljiva z zastopanjem po odvetniku, ki dela na podlagi odločbe sodišča ali pooblastila stranke, vendar po njenih navodilih, pri čemer ima stranka tudi vedno možnost spremeniti ali preklicati izjavo svojega pooblaščenca (primerjaj 92. in 93. člen ZPP). Ugotovitev sodišča, da stranka ni procesno sposobna in posledično postavitev začasnega zastopnika ali skrbnika, pa dejansko pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem, saj začasni zastopnik ali skrbnik pri odločitvah glede procesnih dejanj v postopku ni vezan na strankino voljo, stranka tudi ne more sama podajati nobenih izjav. Zaradi vsega navedenega in upoštevaje, da predlagatelj očitno ne deli mnenja sodišča, da obstaja dvom v njegovo procesno sposobnost, je več kot očitno, da prekinitev tega postopka ne bo posegla v njegove pravne interese.

(7.) Pritožbo predlagatelja je bilo glede na navedeno, zaradi pomanjkanja ene izmed procesnih predpostavk, ki so potrebne za vsebinsko obravnavanje pritožbe, na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zavreči kot nedovoljeno.

(1) Formalno ji ta pravica ni omejena, saj se stranka izjavlja voljo preko začasnega zastopnika ali skrbnika.

(2) V postopku N 22/2009 Okrajnega sodišča, v katerem je sodišče odločilo, da se mu poslovna sposobnost deloma vzame, je, kot je razvidno iz evidence pritožbenega sodišča, vložil pritožbo.