Jedro

Za odločanje o zahtevku za znižanje preživnine so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Ob oceni vseh spremenjenih okoliščin, sta sodišči pravilno upoštevali, da je tožnik zaposlitev v Italiji sam zapustil, da je mlad in sposoben za delo ter da ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem pravilno poudarili, da so starši dolžni poskrbeti za otrokovo preživljanje in da zato poslabšanje njihovega premoženjskega stanja, ki so ga sami povzročili, ne more vplivati na odmero spremenjene preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se njegova preživninska obveznost za mld. toženca, ki znaša po zadnji valorizaciji 12.963,00 SIT, od 1.1.1994 dalje zniža na 5.000,00 SIT. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga kršitve pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče kršilo postopek, ker ni pravilno ocenilo dokazov. Dejstvo je, da sta tožnik in njegova žena sedaj brez zaposlitve in ne prejemata nobenih nadomestil. Tožnik dela le občasno, če dobi kakšno delo. Tako je sedaj družina na robu preživetja in tožnik sedanje preživnine ne more plačevati.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tožnik v reviziji ni pojasnil, katero kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. Njegove trditve, da niso bili pravilno ocenjeni dokazi, kažejo, da ugovarja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišč se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP). Revizijske navedbe o premoženjskih razmerah tožnikove družine, odkar njegova žena ni več zaposlena, predstavljajo taka nova dejstva, kakršnih po 387.čl. ZPP v reviziji ni dovoljeno uveljavljati.

Za odločanje o zahtevku za znižanje preživnine so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da so se razmere na strani tožnika v primerjavi s časom prve določitve preživnine toliko spremenile, da si je tožnik ustvaril novo družino, da se mu je dne 2.2.1994 rodila hči in da je od 1.10.1993 brez zaposlitve. Do sprememb pa je prišlo tudi na strani mladoletnega toženca in njegove matere. Tako so se povečali stroški v zvezi z otrokovim preživljanjem zaradi obiskovanja šole, toženčeva mati pa ima sedaj še sina, rojenega leta 1992. Ob oceni vseh spremenjenih okoliščin, sta sodišči pravilno upoštevali, da je tožnik zaposlitev v Italiji sam zapustil, da je mlad in sposoben za delo ter da ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem pravilno poudarili, da so starši dolžni poskrbeti za otrokovo preživljanje in da zato poslabšanje njihovega premoženjskega stanja, ki so ga sami povzročili, ne more vplivati na odmero spremenjene preživnine. Odločitev sodišč, ki sta zavrnili tožnikov tožbeni zahtevek, je tako v skladu z 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).