Jedro

Pri pravem mejnem sporu gre za spor o poteku meje, medtem ko pri mejnem sporu ne gre za spor o poteku meje, saj potek meje ni sporen, pač pa se postavlja vprašanje temelja posebnega pravnega naslova, kot je na primer priposestvovanje in gre torej za klasični lastninskopravni spor. Za mejni spor gre, če obstaja spor o tem, ali neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli, zanj pa je značilno, da izvira iz nejasnosti o tem, kje meja poteka. Zato je treba posebno pozornost nameniti navedbam udeležencev in ugotoviti, ali je zanje sporen potek meje in je zato prišlo do spornega mejnega prostora ali pa sam potek meje ni sporen, ampak so stranke v sporu glede površine, ki je v nekem delu omejena s sicer nesporno mejo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se nepravdni postopek pod opr. št. N 30/2018 ustavi (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem – Okrajnim sodiščem v Krškem.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Meni, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ker sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa predloga še ni vročilo nasprotnima udeležencema in jima ni dalo možnosti odgovora na predlog, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, na kakšni pravni podlagi nasprotna udeleženca uveljavljata mejo, kot jo je v predhodnem postopku evidentiranja v svojem elaboratu ugotovilo geodetsko podjetje, s katero sta se strinjala. Oporeka odločitvi prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za spor o lastništvu dela zemljišča, ne pa za sporno mejo. Meja med parcelama 55/1 in 54/5, obe k. o. ... še ni dokončno urejena v katastrskem postopku. V danem primeru gre za situacijo, ko obstaja spor o tem, ali določen pas zemljišča spada k eni ali k drugi parceli. Osrednje vprašanje je torej potek meje, lastništvo mejnega zemljišča pa je le predpostavka in ne predmet postopka.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po 131. členu ZNP se v sodnem postopku meja uredi, če je sporna. Sporna je meja predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte in trdi, da neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli. Za spor o meji je predvsem značilno, da izvira iz nejasne meje in ni v ospredju vprašanje načina pridobitve spornega zemljišča. Če pa potek meje ni sporen, ampak je sporna lastninska pravica, gre za lastninski spor, ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka.1

5. Mejni spor je tako spor o mejni črti. Če pa potek meje ni sporen, ampak je sporna lastninska pravica, gre za lastninski spor, ki se rešuje po pravilih pravdnega postopka. Ker je tudi spor o meji, če se meja ureja na podlagi močnejše pravice, vsebinsko spor o lastninski pravici, je treba v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje predvsem navedbe udeležencev, ugotoviti, ali je sporen potek meje in je sporna mejna površina zgolj posledica, ali pa gre za spor o lastninski pravici na določeni površini in meja dejansko ni sporna. V takšnem primeru je treba nepravdni postopek ustaviti in postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka (17. člen ZNP).

6. Predlagatelj predlaga ureditev meje med parc. št. 55/1, k. o. ..., last predlagatelja, in parc. št. 54/5, k. o. ..., ki je v lasti nasprotnih udeležencev. V postopku evidentiranja meje med prej navedenima parcelama predlagatelj in nasprotna udeleženca niso dosegli soglasja, saj se predlagatelj na mejni obravnavi 3. 5. 2018 ni strinjal z mejo, ki jo je pokazal geodet. Predlagatelj v predlogu zatrjuje, da naj bi mejna linija potekala po celotni dolžini približno 2 m zahodneje.

7. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da gre v obravnavani zadevi za lastninski spor o delu zemljišča, ki ga ni moč reševati po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelj zatrjuje, da je ta del zemljišča vedno pripadal njemu oziroma njegovim pravnim prednikom. Vendar pa takšna navedba sama po sebi še ni temeljni razlikovalni element med sporom za ureditev meje in lastninskim sporom. Upoštevaje razmeroma skope navedbe v predlogu jo je mogoče upoštevati tudi v svojstvu materialnopravnega kriterija za ureditev meje v sodnem postopku. Odločitev prvega sodišča je – kot pravilno opozarja pritožba – preuranjena, saj predlog še ni bil vročen v odgovor nasprotnima udeležencema. Šele ob primerjavi navedb vseh udeležencev postopka bi bilo mogoče presoditi, za kakšne vrste spor gre v obravnavani zadevi. Pri pravem mejnem sporu gre namreč za spor o poteku meje, medtem ko pri mejnem sporu ne gre za spor o poteku meje, saj potek meje ni sporen, pač pa se postavlja vprašanje temelja posebnega pravnega naslova, kot je na primer priposestvovanje in gre torej za klasični lastninskopravni spor. Za mejni spor gre, če obstaja spor o tem, ali neki pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli, zanj pa je značilno, da izvira iz nejasnosti o tem, kje meja poteka. Zato je treba posebno pozornost nameniti navedbam udeležencev in ugotoviti, ali je zanje sporen potek meje in je zato prišlo do spornega mejnega prostora ali pa sam potek meje ni sporen, ampak so stranke v sporu glede površine, ki je v nekem delu omejena s sicer nesporno mejo.

8. Ker sodišče predloga ni vročalo v odgovor nasprotnima udeležencema in ni pridobilo njunega stališča glede postavljenega predloga, je odločitev preuranjena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

1 Primerjaj sklep II Cp 2193/2010.