Jedro

Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku zavarovanja smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da bi morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. Če je posamezen izvršilni naslov nepravilen po vsebini iz razlogov, ki jih je dopustno uveljavljati v pravnem sredstvu zoper listino, ki predstavlja izvršilni naslov, je namreč to stvar (pravočasnega uveljavljanja) rednih ali izrednih pravnih sredstev, kot jih določa ZDavP-2. V postopku zavarovanja pa dolžnica lahko ugovarja zavarovanju iz več razlogov, ki so primeroma navedeni v ZIZ. Tako lahko npr. ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je dolžnica izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v davčnem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve zavarovanja).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju ter (II. in III.) odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper navedeni sklep dolžnica vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, upnici pa naloži pritožbene stroške.

Dolžnica meni, da bi predlogu za izvršbo upnica morala priložiti vse posamezne izvršilne naslove, ki jih navaja v seznamu izvršilnih naslovov, še posebej zato, ker jih je zelo veliko (211) in je prav mogoče, da se je upnica pri sestavljanju seznama izvršilnih naslovov zmotila pri vnosu podatkov, kar pomeni, da dolžnica ni mogla preveriti pravilnosti svojega dolga do upnice. Zato je po mnenju dolžnice nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je višina zavarovane terjatve jasno razvidna iz seznama izvršilnih naslovov. Dolžnica meni, da je predlog za zavarovanje, kot ga je vložila dolžnica, nepopoln.

Nadalje še navaja, da elektronski predlog za zavarovanje, ki ga je upnica vložila preko aplikacije e-izvršba, ne vsebuje vseh sestavin, kot so določene z ZIZ. Upnica v elektronskem predlogu za zavarovanje ni navedla na kakšnih podlagi zahteva izdajo sklepa o zavarovanju, ni konkretizirala nobenih zneskov, za katere zahteva zavarovanje: ne zneska glavnice, ne datumov zapadlosti in tudi ne stroškov predloga. Vse to bi po prepričanju dolžnice upnica morala vnesti v vnaprej predpisani obrazec v aplikaciji e-izvršba. Sodišče namreč odloča na podlagi podatkov, ki so vsebovani v elektronskem predlogu in ne na podlagi podatkov, ki jih vsebuje priloga takega predloga. Že samo sodišče prve stopnje je glede tega ugotovilo, da je upnica elektronskemu predlogu za zavarovanje priložila »predlog za zavarovanje z obrazložitvijo – priloga k elektronskemu predlogu za zavarovanje«. Na podlagi takšne priloge sodišče ne bi smelo dovoliti zavarovanja. Ne drži, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je upnica izpolnila vse korake v predlogu za zavarovanje – če bi bilo to res, potem ji ne bi bilo treba prilagati predlogu za zavarovanje še posebne priloge, v kateri je še dodatno navajala zahtevane podatke in podala obrazložitev predloga. Vse podatke, ki jih je upnica podala v prilogi, bi lahko vnesla v vnaprej pripravljeni obrazec, zato je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh podatkov ni mogla vnesti v elektronski predlog za zavarovanje. Ker upnica podatkov ni vnesla v elektronski predlog za zavarovanje, bi sodišče prve stopnje moralo njen predlog zavrniti. Obrazložitev predloga za zavarovanje ni potrebna, tega tudi ne zahteva Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka. Obrazec je zasnovan tako, da se vanj lahko vnesejo vse obvezne sestavine iz 40. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ in zato uporabnikom ni treba dopolnjevati takega predloga v drugih vlogah.

Dolžnica nasprotuje tudi zaključku, da so neutemeljene njene ugovorne navedbe, da bi upnica morala odvetniške stroške specificirati že v elektronskem predlogu za zavarovanje, po prepričanju dolžnice ne zadošča, da v predlog zapiše »zahtevam vračilo odvetniških stroškov«, saj to ne pomeni določne opredelitve odvetniških stroškov.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka1 (v nadaljevanju: Pravilnik o obrazcih) v prvem odstavku 9. člena določa, da uporabnik sestavi elektronski predlog, vlogo, drugo pisanje tako, da na podportalu e-Izvršba izbere ustrezen postopek za vložitev elektronske vloge in z uporabo ustreznih funkcionalnosti modula e-Izvršba-opravila v zaslonski obrazec vnese podatke, ki jih mora vsebovati elektronska vloga (standardizirani del besedila elektronske vloge). Drugi odstavek istega člena pa določa, da če elektronska vloga po zakonu ali _po presoji predlagatelja_ vsebuje tudi obrazložitev, uporabnik besedilo obrazložitve oblikuje kot poseben elektronski dokument (nestandardiziran del besedila elektronske vloge), ki ustreza zahtevam iz 24. člena predpisa iz 2. člena tega pravilnika,2 in elektronski dokument priloži e-Izvršba-opravilu z uporabo ustrezne funkcionalnosti modula e-Izvršba-opravila in ga podpiše s svojim varnim elektronskim podpisom. Kot je ugotovilo že tudi sodišče prve stopnje, je upnica presodila, da njen elektronski predlog za zavarovanje potrebuje obrazložitev, zato jo je kot nestandardni del elektronskega predloga za zavarovanje tudi priložila standardnemu delu. Kljub temu da gre pri vložitvi obrazložitve za poseben elektronski dokument (glej drugi odstavek 9. člena Pravilnika o obrazcih), je že iz zgoraj povzete določbe Pravilnika o obrazcih mogoče razbrati, da oba elektronska dokumenta predstavljata dva dela besedila elektronske vloge: standardiziranega (vnaprej pripravljeno na portalu) in nestandardiziranega (obrazložitev oblikovana v skladu s pogoji iz 24. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju). Standardizirani del elektronske vloge zato ne predstavlja že sam po sebi vloge, kot zmotno meni dolžnica, ampak je vloga šele skupaj z nestandardiziranim delom elektronske vloge. Ker nestandardizirani del besedila torej predstavlja del elektronskega predloga za zavarovanje,3 je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima predlog za zavarovanje vse sestavine, ki jih zahteva 40. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ ter da je terjatev upnice v predlogu za zavarovanje jasno določena in v tej zvezi ne obstaja prav nobena nejasnost. Zapisano velja tudi za priglašene izvršilne stroške (ki jih je upnik konkretiziral v nestandardiziranemu delu elektronske vloge), zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena

6. Dolžnik ima sicer prav, ko v pritožbi navaja, da obrazložitev predloga za zavarovanje ni potrebna. Res je da ZIZ tega ne zahteva, pa vendarle daje drugi odstavek 9. člena Pravilnika o obrazcih na izbiro upniku, da presodi, če bo njegova elektronska vloga vsebovala tudi obrazložitev. V primeru, da se odloči, da bo vsebovala, kot že pojasnjeno, oba elektronska dokumenta skupaj predstavljata eno vlogo.

7. Kar se tiče seznama izvršilnih naslovov, pritožbeno sodišče prav tako pritrjuje presoji sodišča prve stopnje. Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. In vsi ti parametri so v seznamu izvršilnih naslovov DT 0000-000/2022-1 z dne 22. 4. 2022 navedeni. Niti iz določb Zakona o davčnem postopku4 (v nadaljevanju: ZDavP-2) niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku zavarovanja smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da bi morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku. Če je posamezen izvršilni naslov nepravilen po vsebini iz razlogov, ki jih je dopustno uveljavljati v pravnem sredstvu zoper listino, ki predstavlja izvršilni naslov, je namreč to stvar (pravočasnega uveljavljanja) rednih ali izrednih pravnih sredstev, kot jih določa ZDavP-2. V postopku zavarovanja pa dolžnica lahko ugovarja zavarovanju iz več razlogov, ki so primeroma navedeni v ZIZ. Tako lahko npr. ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je dolžnica izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v davčnem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le-teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve zavarovanja), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 211 zaporednih številk.5

8. Dolžnica bi lahko vse gornje ugovore uveljavljala kljub temu, da je upnica predlog za zavarovanje vložila na podlagi seznama izvršilnih naslovov. Iz njega je namreč za vsako posamezno terjatev razvidna oznaka izvršilnega naslova, koliko terjatev znaša, kdaj je zapadla, prav tako je razviden znesek zamudnih obresti od vsake uveljavljane glavnice. Na podlagi takšnih podatkov bi dolžnica lahko preverila npr. ali v seznamu navedeni izvršilni naslov obstoji, ali obveznost iz posameznega izvršilnega naslova (še) obstoji, ali je listina, navedena v seznamu izvršilnih naslovov, sploh izvršilni naslov, ... Dolžnica tega v ugovoru ni uveljavljala, ampak je navedla le, da upnica ni predložila posameznih izvršilnih naslovov, ki bi jih po mnenju dolžnice morala, ker naj bi šele to omogočilo dolžnici, da preveri pravilnost in točnost dolga do upnice. Kot je že bilo pojasnjeno, to ne drži in bi vse to dolžnica lahko preverila že na podlagi podatkov, ki so razvidni iz seznama izvršilnih naslovov. Šele ko bi dolžnica uveljavljala ustrezen ugovor, bi s tem prevalila dokazno breme na upnico, ki bi bila zato dolžna predložiti posamezen (sporni) izvršilni naslov.

9. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

10. Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 104/2011, s spremembami. 2 Gre za Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 158/2020, v nadaljevanju: Pravilnik o elektronskem poslovanju. 3 Tako tudi VSM I Ip 7/2015. 4 Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami. 5 VSL Sklep IV Ip 2151/2018.