Jedro

Odložitev upravne izvršbe pomeni v obravnavanem primeru le zadržanje izvršbe, ker obstaja okoliščina, ki ovira začetek izvršbe. Ta okoliščina pa je v tem primeru sklep o začasni odredbi okrajnega sodišča. Sklep, s katerim je drugo sodišče izdalo začasno odredbo, je akt sodne oblasti in po določbah 2. odstavka 2. člena ZS za sodišča in druge državne organe v RS zavezujoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.3.2001, s katero je le-ta ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. L. (v nadaljevanju SOD) in odpravila sklep Upravne enote R. o dovolitvi izvršbe z dne 26.6.2000 (1. točka izreka) ter sama odločila, da se upravna izvršba, po predlogu,ki ga je podala odvetnica J.B. dne 2.6.2000, zoper zavezanko SOD za izročitev obveznic SOD- v višini 7843 po 100 DEM in zapadlih obresti za čas od 1.7.1996 do izdaje potrdila o izvršenem prenosu obveznic v korist skrbnice za posebne primere, odloži do pravnomočne odločbe o tožbi upnikov, ki je vložena dne 30.3.2000 na Okrožnem sodišču v Kranju (2. točka izreka). Z navedenim sklepom je prvostopni organ dovolil izvršbo denacionalizacijske odločbe Upravne enote R. z dne 2.2.2000, ki je postala izvršljiva dne 19.5.2000, in sicer tako, da je dolžna zavezanka SOD izročiti obveznice SOD v višini 7843 po 100 DEM in zapadlih obresti za čas od 1.7.1996 do izdaje potrdila o izvršenem prenosu obveznic, s tem, da izvede preknjižbo 7.843 obveznic pri Klirinško depotni družbi d.d. L. v višini 7843 obveznic v korist skrbnice, obresti pa nakaže na bančni račun skrbnice v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je postala odločba o denacionalizaciji z dne 2.2.2000 pravnomočna dne 19.2.2000, vendar pa po mnenju prvostopnega sodišča ta odločba ni postala izvršljiva v obsegu 7.843 obveznic. Dne 19.5.2000, ko je potekel rok treh mesecev, v katerem je bilo naloženo SOD, da obveznosti prostovoljno izpolni, je SOD-u izpolnitev (izplačilo) navedenega zneska zadržal sklep o začasni odredbi Okraj-nega sodišča Radovljica z dne 25.2.2000 (z njo je SOD-u prepovedalo komurkoli izročiti 7843 obveznic SOD s pripadajočimi obrestmi, iz naslova plačila odškodnine, določene v korist J.M. z odločbo o denacionalizaciji, do pravnomočnosti odločbe o terjatvi upnikov), kar pomeni, da je navedena začasna odredba preprečila nastop izvršljivosti odločbe o denacionalizaciji na dan 19.5.2000. Tožena stranka je torej pravilno odpravila prvostopni sklep o dovolitvi izvršbe, saj prvostopni organ pred njegovo izdajo ni preizkusil formalne procesne predpostavke za dovolitev izvršbe, to je izvršljivost odločbe o denacionalizaciji (282. in 290. člen ZUP). Po presoji prvostopnega sodišča je zavezanec SOD dolžan spoštovati navedeni sklep o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Radovljici.

Ravno tako bi ga bil dolžan upoštevati tudi organ prve stopnje, ko je odločal o predlogu za izvršbo.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi vseh razlogov iz 1. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS). Smiselno ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da Okrajno sodišče v Radovljici ni poslalo začasne odredbe upravnemu organu in ker upravni organ ni bil z njo seznanjen je bila odločba za pristojni upravni organ, po tem, ko je potekel rok za izvršitev, dne 19.5.2000 izvršljiva; zavezanec SOD je dolžan izročiti obveznice na zahtevo prejemnika, saj je bil ustanovljen prav z namenom poravnave obveznosti po ZDen. Vezanost upravnega organa na odločbo sodišča ne pomeni, da upravni organ v postopku ne bi mogel sam ugotavljati in upoštevati vseh dejstev, ki se nanašajo na pravilnost ugotovitev o tem, ali je odločba sodišča zavezujoča ali ne. Predlaga, da se izpodbijana sodba odpravi in da se s sodbo odloči o stvari.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je Okrajno sodišče v Radovljici z začasno odredbo (z dne 25.2.2002) SOD-u prepovedalo komurkoli izročiti 7843 obveznic SOD, s pripadajočimi obrestmi, iz naslova plačila odškodnine, določene v korist J.M. z odločbo o denacionalizaciji Upravne enote R., do pravnomočne odločbe o terjatvi upnikov. Sklep, s katerim je drugo sodišče izdalo začasno odredbo, je akt sodne oblasti in po določbi 2. odstavka 2. člena Zakona o sodiščih za sodišča in druge državne organe v Republiki Sloveniji zavezujoč. To pa pomeni, da izvršitve odločb sodne oblasti ne morejo ovirati odločbe drugega državnega organa. Odločbe sodne oblasti je mogoče spremeniti, razveljaviti ali odpraviti le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih za določeno sodno odločbo določa zakon.

Z izdano začasno odredbo Okrajnega sodišča v Radovljici pa se tudi po presoji pritožbenega sodišča ni v ničemer spremenilo pravno razmerje, ki je določeno z odločbo o denacionalizaciji, in se tudi ni poseglo v pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji, temveč je le začasno prepovedana izročitev obveznic SOD do pravnomočnosti odločbe o terjatvi upnikov v sodnem postopku. Upravno izvršbo po predlogu tožnice pa je tožena stranka le odložila do pravnomočne odločbe o tožbi upnikov v sodnem postopku. Odložitev upravne izvršbe v obravnavanem primeru torej pomeni le zadržanje izvršbe, ker obstaja okoliščina, ki ovira začetek izvršbe. Ta okoliščina pa je v obravnavani zadevi sklep o začasni odredbi Okrajnega sodišča v Radovljici.

Ker je v obravnavani zadevi izvršitev pravnomočne denacionalizacijske odločbe Upravne enote R. (z dne 2.2.2000) v delu, ki se nanaša na 7843 obveznic SOD, zadržana z navedeno začasno odredbo Okrajnega sodišča v Radovljici, ko je le-to prepovedalo navedene obveznice izročiti komurkoli (tudi tožnici), je pravilno stališče prvostopnega sodišča in pred njim tožene stranke, da v obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za dovolitev izvršbe navedene denacionalizacijske odločbe v tem delu, ker obstaja okoliščina, ki ovira začetek izvršbe.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati tožničini ugovori, ki jih je tožnica uveljavljala že v tožbi in jih je utemeljeno zavrnilo že prvostopno sodišče. Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.