Jedro

Skrite napake napravljene iz pogodbe o delu mora naročnik uveljaviti v roku iz čl. 614 ZOR.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi I 1 02/03577 z dne 27.1.2004 vzdrži v veljavi v tč. 1 in 4 izreka sklepa in sta toženi stranki dolžni plačati tožeči 634.073,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2.9.2001 dalje do plačila. Obsodilo ju je na plačilo izvršilnih stroškov in pravdnih stroškov nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo na podlagi izvedenih dokazov in je zaključilo, da je tožeča stranka dokazala, da je opravila delo za toženo stranko po predračunu in v skladu s sklenjeno delovno pogodbo, tožena stranka pa ni dokazala, da je izpolnila svoje obveznosti, poravnala račun, zato je sodišče v celoti vzdržalo izdani sklep o izvršbi v veljavi. Odločilo je še o zamudnih obrestih in o stroških nastalih na prvi stopnji.

Zoper takšno odločitev sta se pritožili toženi stranki z laično pritožbo. V pritožbi sta navedla, da zahtevata po 422. čl. Zakona o kazenskem postopku izvršitev sodbe zaustavi, ter se upošteva varstvo zakonitosti, ker so jima bila kršene po Ustavi in Kazenskem zakonu njegove pravice za pošten zagovor. Po mnenju pritožbe se sodišče ni opredelilo glede okolnosti za dokaze njegove navedbe zoper nestrokovno delo za g. O., pri izdelavi dimnika, žlebov, odtoka in glede zaračunavanja z okolskim odvozom odpadkov, kar je skrajno nesprejemljivo in bo zato moral plačati nekaj kar ni napravljeno. Sodišče ni upoštevalo dokaza, da je bilo delo nestrokovno izvršeno in da je o tem obvestil tudi Republiško inšpekcijo na Ministrstvu za gospodarstvo, Urad za varstvo potrošnikov. Ti so ga obvestili, da mora izvajalec del vse navedene napake takoj popraviti in takrat je bil pripravljen plačati stroške a brez preveč zaračunanih del. Sodišče ni upoštevalo niti zahteve, da vse strokovno pregleda izvedenec, kar je zahteval, da to mora sodišče odrediti in te pristojnosti nima, vendar ni upoštevalo tega, niti nobene foto dokumentacije, kjer so jasno vidne vse napake, ki so navedene, kako nestrokovno je bilo delo s strani O. napravljeno, niti, da se zasliši inšpektorje dimnikarske stroke, ki jih zahteval in so mu dali pismeno, da dimnik ni strokovno napravljen, da se dim vrtinči in se vrača nazaj, kar je smrtno nevarno. Mnenje dimnikarskega inšpektorja, ki sta pregledala dimnik in napisala negativno mnenje smatra kot dokaz, ki ga je predložil O., da je lažen in zavajajoč tudi njegove trditve, da niso redno čistili dimnika so lažne, ker so predložili vse račune in potrdila D. Celje. Sam ni edini lastnik in plačnik dimnika, ker dimnik ne koristi samo on, temveč tudi druga stranka, ki ima priključek lončeno peč na trdo gorivo na novo pozidani dimnik. V pritožbi je navedel zakaj je samo njemu izstavil celoten račun, ko pa sploh ni bil nikoli zraven pri pogovorih, katere je vedno vodil L. G. Dimnik je bil nestrokovno pozidan, zato zahteva, da se odredi strokovni pregled ter nato oceni vrednost izvajanih del, ter naloži popravilo navedenih napak izvajalcu, kar je že zahteval U. za potrošnike pri G. z. R. S. leta 2001. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno pritožnikoma pojasniti, da je predmetni postopek potekal po pravilih izvršilnega in pravdnega postopka, to je po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne pa po pravilih kazenskega postopka. Tako v tem izvršilnem in pravdnem postopku niso bile kršene pravice, kot jih navajata sedanja pritožnika. Vseskozi sta sodelovala v tem pravdnem postopku, z laičnimi vlogami sta odgovarjala na tožbene navedbe tožeče stranke in sodišče je po načelu kontradiktornosti in poštenega sojenja odločilo, da se tožbeni zahtevek vzdrži v veljavi. To odločitev je sprejelo zato, ker je ugotovilo, na podlagi izvedenih dokazov, da je tožeča stranka izdala toženi stranki račun za izvedena dela v zvezi s sanacijo strehe na stanovanjski hiši C. c. ..., V. po sklenjeni pogodbi z dne 10.5.2001 ter po napravljenem končnem obračunu z dne 20.8.2001. Sodišče je ugotovilo, da je odpadlo na sedaj toženi stranki le 33,3 % v vrednosti izvedenih del. Torej ne držijo pritožbene trditve pritožnikov, da sta v celoti plačala tudi izvedena dela za druge naročnike del. Po končanih delih je namreč bil vsak od solastnikov zavezan za plačilo 1/3-tine izdanega računa. Sodišče je ugotovilo, da je prvo toženi osebno prejel v roke predračun, nato še pogodbo in jo podpisal, prav tako tudi z ženo in je bil tudi po opravljenih delih ter prejetem končnem obračunu zadovoljen z opravljenimi deli. Šele po poslanem opominu na plačilo je pričel s prijavami na ODT, inšpekcijami in podobno. Zaradi zatrjevanj tožene stranke, da dela na dimniku niso bila izvedena strokovno in v redu in da je ogrožena njegova družina je tožnik naročil in je bil opravljen pregled dimnika ter je bilo ugotovljeno, da je dimnik ustrezen in da je morebiti prišlo do težav zaradi tega, ker dimnik ni bil v redu očiščen. Dimnik se je pozidal le na zunanjem vidnem delu strehe, ni pa se popravljal in obnavljal v notranjosti, niti takšna dela niso bila predmet sklenjene pogodbe. Glede na takšno ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da ugovori toženih strank na nekvalitetno izvedeno delo v zvezi z dimnikom, niso utemeljeni.

Toženca sedaj v pritožbi navajata, da sta zahtevala tekom pravdnega postopka, da se nestrokovnost del v zvezi z deli na dimniku dokažejo z ustreznim izvedencem dimnikarske stroke. Iz spisovnega gradiva pa je razvidno, da toženca tekom pravdnega postopka nista predlagala konkretnega dokaza z izvedbo ustreznega izvedenca gradbene ali dimnikarske stroke, s čimer bi dokazala nasprotne trditve o nestrokovnosti opravljenega dela. Zato je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo tudi dopis dimnikarskega podjetja o tem, da je delo bilo kvalitetno izvedeno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta preostala dva naročnika, to je L. G. in M. O. svoj del v zvezi z izvedenimi deli plačala in da nista imela nobenih ugovorov v zvezi z nesolidno izvedenimi deli. V zvezi z nestrokovno opravljenim delom na kleparskih delih zgradbe, toženca tekom pravde nista podajala posebnih ugovorov in ne dokazov, da je tudi delo na tem delu bilo nestrokovno izvedeno.

Celoten pravni odnos med pravdnima strankama je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot, da je bila dne 10.5.2001 sklenjena pogodba o delu po čl. 600 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), s katero se je prevzemnik posla zavezal, da bo opravil izvedbo obrtnih krovskih kleparskih del na stanovanjski hiši, po ponudbi z dne 9.5.2002 s sistemom kritine B. klasika, rdeče barve z vsemi sovpadajočimi elementi ter obdelavami po popisu ponudbe. Tožeča stranka je nato vsa dela izvedla, toženi stranki kot naročnika pa sta končanju del s strani tožeče stranke dela prevzela v skladu s I. odst. 614. čl. ZOR. Ob samem prevzemu del pa tožeča stranka ni prejela nobenega pisnega obvestila o kakšnih napakah, niti ga o teh nista obvestila preostala solastnika stanovanjske hiše, zato prevzemnik tudi ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri prvem pregledu v smislu III. odst. čl. 614 ZOR. Šele z ugovorom tekom izvršbe je zatrjeval, da dimnik ne vleče, da je bilo delo opravljeno nestrokovno in da je dimnik pozidan v nezadostni višini in zato je tudi prišlo do uhajanja dima skozi rešetko in smiselno sta s tem toženi stranki zatrjevali skrito napako. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da po predaji izvedenih del toženca nista ustrezno reklamirala skrite napake, v smislu čl. 615 ZOR. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi zavzelo pravilno stališče, da zato, ker toženi stranki nista dokazali, da sta o napakah pravočasno obvestili prevzemnika in zahtevali odpravo napak v smislu dol. čl. 618, 619 in 621 ZOR, je zato sodišče ugovore tožene stranke, podane tekom predmetnega postopka pravilno, kot neutemeljene zavrnilo. Kot že obrazloženo pa toženi nista predlagali ustreznega dokaza z ustreznim izvedencem gradbene stroke, ki bi takšne njune odgovorne navedbe tudi tekom pravdnega postopka potrdil. Sodišče prve stopnje je tudi raziskalo vprašanje glede očitkov toženih strank, da je tožnik zaračunaval čiščenja, ki ga ni opravil, saj ni odpeljal kritine, ter da je ta strošek zaračunal toženi stranki. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izpovedi tožeče stranke ugotovilo, da je bilo dogovorjeno, da se kritina zloži na kup in počisti le na okrog, kar so njegovi delavci tudi storili, saj je kritino L. G. želel odpeljati na svoj vikend in so zato tudi to storili. Po zaključku sodišča prve stopnje tožena stranka ni dokazala, da tožeči naročenih in dogovorjenih del ni opravil, niti to ne izhaja iz priložene fotografije, da okolica ne bi bila očiščena, saj je sodišče ugovor tožene stranke kot neupošteven v obravnavanem sporu zaradi plačila po računu zavrnilo. Tako ne držijo pritožbene trditve toženih strank, da sodišče ni dokazno presodilo priloženih fotografij.

Pravilen je končni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je opravila delo za toženo stranko po predračunu in v skladu s sklenjeno pogodbo, tožena stranka pa ni dokazala, da je izpolnila svoje obveznosti, torej, da je poravnala svoj del končnega obračuna in je zato sodišče prve stopnje pravilno vzdržalo v veljavi v celoti izvršilni sklep izvršilnega sodišča. Pri tem pa je potrebno še poudariti, da je bil obseg izvršenih del večji kakor pa tisti, kateri je bil dejansko predmet tega spora na prvi stopnji, kjer se je presojalo samo neustreznost izvršenih del na dimniku in v zvezi z čiščenjem okolice. Preostalega dela kroga izvršenih del, ki predstavljajo dobavo materiala in pokrivanje strehe, pa toženca tudi tekom te pravde nista ugovarjala, ta del pa predstavlja pretežni del računa, katerega sta bila dolžna v kolikor ga nista ustrezno reklamirala vsaj v tem delu, plačati pravočasno.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe čl. 353 ZPP, pritožbo toženih strank kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je še ugotovilo, da se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere sta opozarjala pritožnika v svoji pritožbi in da se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prej citirane določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo razmerja v zvezi z delovršno pogodbo med pravdnimi strankami (II. odst. 350. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso zaznamovale.