Jedro

Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo pojasnil, zakaj je izločitveno pravico upnice pod zaporedno št. 21 končnega seznama izločitvenih pravic z dne 27. 12. 2017 priznal pod razveznim pogojem, toda hkrati soglašal, da to v skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni, da jo je prerekal. Ker upničina izločitvena pravica temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, se zanjo uporabljajo pravila iz 312. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, temelječo na izvršilnem naslovu, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja. V konkretnem primeru je to stečajni dolžnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v delu, ki se nanaša na prijavljeno terjatev upnice M., in končni seznam preizkušenih terjatev z dne 27.12.2017 kot sestavni del sklepa o preizkusu terjatev spremenita tako, da se na vložitev tožbe oziroma na postopek za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja, napoti stečajnega dolžnika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2017, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je v delu, v katerem je bila na pravdo na ugotovitev prerekane terjatve napotena upnica, le-ta pritožila. Navaja, da je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je na pravdo napotena ona, saj se mora upravitelj določno izreči, ali terjatev priznava ali prereka, njegova izjava pa ne more biti vezana na pogoj. S tem, ko je upravitelj izločitveno pravico upnice priznal pod razveznim pogojem, jo je v resnici prerekal, zaradi česar bi moral biti stečajni dolžnik napoten na postopek z namenom ugotovitve neobstoja izločitvene in ločitvene pravice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica v pritožbi pravilno izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča glede napotitve upnice na ustrezen postopek, s čimer v bistvu soglaša tudi stečajni upravitelj. Le-ta je v odgovoru na pritožbo pojasnil, zakaj je izločitveno pravico upnice pod zaporedno št. 21 končnega seznama izločitvenih pravic z dne 27. 12. 2017 priznal pod razveznim pogojem, toda hkrati soglašal, da to v skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni, da jo je prerekal. Ker upničina izločitvena pravica temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, se zanjo uporabljajo pravila iz 312. člena ZFPPIPP. To pa pomeni, da mora tisti, ki je prerekal izločitveno pravico, temelječo na izvršilnem naslovu, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev, da je izločitvena pravica prenehala ali ne obstaja (2. točka 2. odstavka 312. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je to stečajni dolžnik.

5. Pritožba je tako utemeljena, zato je višje sodišče izpodbijani del sklepa in končni seznam preizkušenih terjatev kot njegov sestavni del spremenilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (prim. 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.