Jedro

Stranka v pravdi, ki zamenja bivališče, mora zaradi nemotenega poteka postopka (vročanje) o tem obvestiti sodišče. Če tega ne stori, je vročitev (lahko tudi nadomestna) na označeni naslov pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 318. člena ZPP proti tožencu izdalo zamudno sodbo. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je kot prepozno zavrglo, sodišče druge stopnje pa je sklep o zavrženju pritožbe potrdilo in toženčevo pritožbo zavrnilo.

Toženec vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP v zvezi s 384. členom ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje. Ni mogoče sprejeti razlage, da je bila sodba toženi stranki vročena v skladu z določbo 142. člena ZPP. Vročevalec je namreč sodbo izročil R. I. na naslovu P. 14, ki pa ni toženčev sin. Toženec je res poprej stanoval na tem naslovu, vendar se je po razpadu zunajzakonske skupnosti preselil na nov naslov. Sodbo bi torej bilo treba tožencu osebno vročiti, nadomestna vročitev pa ni bila pravilno opravljena. Res pa je, da je toženec osebno sprejel tožbo na naslovu P. 14 v Ljubljani.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Toženec v reviziji ne izpodbija ugotovitve, ki jo sprejema sklep sodišča prve stopnje, "da je na P. 14 v Ljubljani stanoval vsaj do 14.4.2003, ko je (sodeč po povratnici v spisu) osebno prejel tožbo". Od tu naprej pa je treba v celoti pritrditi razlogom, navedenim v izpodbijanem sklepu, da bi moral toženec, če se je kasneje z naslova na P. 14 v Ljubljani odselil, v skladu z določbo 145. člena ZPP, o tem obvestiti pravdno sodišče. Ker tega ni storil, mu je sodišče prve stopnje zamudno sodbo pravilno vročalo na naslov, na katerem je že prejel tožbo. Sodišče druge stopnje se v tem obsegu niti ni moglo ukvarjati s pritožbeno trditvijo, da zamudne sodbe ni prejel sin njegove bivše zunajzakonske partnerke, saj o tem, pa tudi o njegovi zatrjevani mladoletnosti, pritožbi ni priložil nobenih dokazov. V reviziji toženec potemtakem tega niti ne more utemeljeno znova načenjati.

V skladu z ugotovljenimi dejstvi obvelja ugotovitev, da je vročevalec vročitev zamudne sodbe opravil v skladu z določbami 142. člena ZPP. Ker pa je bila vročitev opravljena dne 15.12.2003, kar je več kot 4 mesece pred vložitvijo toženčeve pritožbe z dne 9.4.2004, je tudi pravilna ugotovitev, da je pritožba prepozna.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.