Jedro

Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se sodna taksa ne določi. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilke in je odločbo o prekršku Mestne Občine Celje, Medobčinskega inšpektorata in redarstva št. Pn06101-876-2020 z dne 6. 1. 2021 spremenilo tako, da je namesto globe v višini 80,00 EUR storilki na podlagi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo opomin (I. točka izreka) ter posledično izpodbijano odločbo spremenilo tudi delu, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka tako, da je storilki namesto plačila takse v znesku 40,00 EUR določilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Prilaga nove fotografije iz katerih izhaja, da so na zelenici še vedno parkirani avtomobili. Opozarja na svoje slabo socialno stanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Z zgoraj navedeno odločbo o prekršku z dne 6. 1. 2021 je bila storilka spoznana odgovorno storitve prekrška po 19. členu Odloka, ker je kršila 16. člen Odloka, saj je dne 23. 1. 2020 ob 09:11 uri na lokaciji Mestne Občine Celje, Na Zelenici z vozilom reg. št. CE ... parkirala na zeleni površini. Za navedeni prekršek ji je bila določena globa 80,00 EUR.

5. Pritožba sicer pravilno opozarja, da ima sodba dva datuma izdaje, vendar pa izpostavljeno dejstvo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne more vplivati, saj ob tem, ko je bilo sodišče prve stopnje z zahtevo za sodno varstvo v tem postopku seznanjeno dne 18. 2. 2021, izdaja sodbe na dan 10. 1. 2021 lahko pomeni le očitno pisno napako, ki pa jo lahko sodišče prve stopnje skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 s sklepom popravi vsak čas po uradni dolžnosti ali na predlog udeležencev postopka.

6. 16. člen Odloka določa, da je prepovedano spreminjanje namembnosti drugih zelenih površin, zmanjšanje teh površin, sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje ali uničevanje drugega parkovnega ali gozdnega fonda (drevje, grmovje ali žive meje), če se s tem kršijo prostorski izvedbeni akti. Na drugih zelenih površinah ni dovoljeno nepooblaščeno: uničevati drevje, grmovje ali žive meje, _voziti ali parkirati vozila_ in priklopna vozila, odlagati odpadke, onesnaževati zelene površine z iztrebki živali, odlagati in skladiščiti materiale in predmete, zažigati travne površine, suhljad, odpadke in podobno, graditi oziroma postaviti nezahtevne in enostavne objekte, spuščati odpadno vodo, gojiti določene kulture, vrtnine in druge rastline, če to kvari estetsko podobo naselja ali ima druge škodljive učinke.

7. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da objektivni znaki prekrška izhajajo iz priložene fotografije, iz katere izhaja, da je storilka s svojim osebnim vozilom znamke Opel Astra, reg. št. CE ... dne 23. 1. 2020 ob 9:08 uri parkirala na zeleni površini, kjer je parkiranje prepovedano, poleg tega pa storilka v zahtevi za sodno varstvo očitka, da je parkirala na zeleni površini niti ni zanikala.

Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.

8. Ker je bila storilka prvič obravnavana za predmetni prekršek, ji je sodišče prve stopnje namesto globe izreklo sankcijo opominjevalne narave in je v tem delu storilkini zahtevi za sodno varstvo ugodilo.

Skladno z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 se sodna taksa ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ko je spremenilo navedeno odločbo o prekršku z dne 6. 1. 2021 tako, da je namesto takse v višini 40,00 EUR določilo takso v višini 30,00 EUR, v nasprotju z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1, saj je storilka z zahtevo za sodno varstvo delno uspela.

9. Zato je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeniti tako, da se sodna taksa ne določi (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

10. V preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in izpodbijano sodbo v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker je storilka s pritožbo delno uspela, se sodna taksa za pritožbeni postopek ne določi (drugi odstavek 147. člena ZP-1).