Jedro

Na podlagi ocene izpovedi prič je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila redna praksa pri toženki, da se je ob odsotnosti enega policijskega inšpektorja njegovo delo prerazdelilo tudi na policijske inšpektorje, ki so sicer delo opravljali na drugih področjih, in da pri tožniku do (bistvenega) povečanja obsega dela ni prišlo (da ni bilo odstopanja od siceršnjega obsega dela); tožnik je delo opravil v okviru pričakovanih rezultatov in v pričakovanem obsegu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točki II izreka, tako da se stroški, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki, znižajo na 581,40 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo in je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbe v višini 46,66 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo drugega odstavka sklepa toženke št. ... z dne 4. 11. 2020 in 4. točke sklepa toženke št. ... z dne 31. 8. 2020 v delu, ki se nanaša na izplačilo povečanega obsega dela v mesecu juliju 2017; da se toženki naloži, da tožniku za obdobje od 1. 7. 2017 do 23. 7. 2017 prizna in po plačilu davkov in prispevkov obračuna in izplača delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 10 odstotkov od osnovne bruto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2017 do plačila. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje pravdne stroške in je dolžan toženki plačati njene stroške v višini 736,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da v obdobju od 1. 7. 2017 do 23. 7. 2017 ni presegel pričakovanih rezultatov dela kljub nespornemu dejstvu, da je opravljal delo, ki sta ga sicer opravljala dva policijska inšpektorja. Poleg tega dela je tožnik opravljal zahtevnejše naloge. Zmotno je vsako nalogo presojalo ločeno. Ni upoštevalo izpovedi tožnika. V nasprotju z vsebino predloženih listin je štelo, da je bilo ob sklepanju dogovora le predviden bistveno povečan obseg dela; glede na dejstvo, da je bil dogovor sklenjen 13. 7. 2017, je bila toženka že tedaj seznanjena z delom tožnika; prav na podlagi dejstva, da je bil obseg dela bistveno povečan, je dogovor s tožnikom sklenila. S podpisom dogovora je toženka (direktor Policijske uprave A. B. B.) potrdila, da je tožnik opravil delo, ki presega pričakovane rezultate dela. Gre za osamljen primer, ko toženka kljub sklenjenemu dogovoru delovne uspešnosti ni plačala. Sodišče prve stopnje je toženki neutemeljeno priznalo stroške za sestavo štirih pripravljalnih vlog, ki za pravdo niso bile potrebne. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženka prereka tožnikove navedbe. Navaja, da zgolj dejstvo, da je bil dogovor sklenjen, še ne pomeni, da je tožnik presegel pričakovane rezultate dela. Po tem, ko je bilo delo opravljeno, je toženka preverila rezultate in ugotovila, da ni podlage za plačilo delovne uspešnosti. Predstojnik ustreznega sklepa ni sprejel. Da tožnik ni opravil povečanega obsega dela, je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, in da je pri odločanju o utemeljenosti tožnikovega zahtevka pravilno uporabilo materialno pravo; zmotno je uporabilo materialno pravo le pri stroškovni odločitvi.

6. Plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ureja 21.e člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, sprejeta na podlagi tretjega odstavka tega člena ZSPJS. Kot izhaja iz zakonske ureditve, pisno odločitev o povečanemu obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor proračunskega uporabnika za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.

7. Tožnik, zaposlen pri toženki na delovnem mestu policijski inšpektor v Policiji, Policijska uprava A., Sektor G., v uradniškem nazivu policijski inšpektor I, je opravljal delo na področju varnosti v cestnem prometu. Dne 13. 7. 2017 je s toženko (direktorjem Policijske uprave A. B. B.) sklenil dogovor iz naslova povečanega obsega dela, v katerem sta stranki predpostavili, da bo v obdobju od 1. 7. 2017 do 23. 7. 2017 opravil bistveno povečan obseg dela, ker bo zaradi odsotnosti več uslužbencev sektorja in še nadaljnje daljše bolniške odsotnosti drugega policijskega inšpektorja sam in edini izvajal vse naloge s področja prometa na nivoju in iz pristojnosti sektorja, in sicer je bila kot zahtevnejša naloga, ki jo je potrebno opraviti v kratkih rokih, izpostavljeno sodelovanje v komisijah in delovnih skupinah za problematiko tovornih vozil na C. in za vzpostavitev elektronskega cestninjenja. Kljub sklenjenemu dogovoru do pisne odločitve o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ni prišlo.

8. Sodišče prve stopnje se je upoštevaje povzeto ureditev plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela postavilo na pravilno stališče, že zavzeto v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sklepa VS RS VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020, VIII Ips 56/2020 z dne 21. 6. 2021), da je za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz tega naslova bistveno, ali je v vtoževanem obdobju presegel pričakovane rezultate dela. V nasprotju z redno delovno uspešnostjo (22.a člen ZSPJS), ki je vezana na doseganje nadpovprečnih rezultatov dela, gre pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za plačilo dela, ki ga javni uslužbenec opravi poleg svojih rednih delovnih nalog (sodba VS RS VIII Ips 55/2021 z dne 14. 6. 2022).

9. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje povzelo izpoved tožnika, da je bil sodelavec D. D., policijski inšpektor, ki je delo prav tako opravljal na področju varnosti v cestnem prometu, v juliju 2017 odsoten z dela, zaradi česar je sam opravil delo dveh delavcev z izjemo administrativnih nalog; tožnik je ocenil, da je 95 odstotkov dela, ki bi ga sicer opravljala dva delavca, opravil sam, pri čemer se konkretnih nalog ni spomnil. Tako povzeti izpovedi sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo, ampak je verjelo skladnim izpovedim E. E., vodje sektorja, ki je bil tožniku neposredno nadrejen v vtoževanem obdobju, in F. F., ki je bil vodja sektorja do 15. 6. 2017, podprtim z vsebino predloženih listin. Priči sta bila kot tožniku nadrejena delavca pristojna za dodeljevanje dela in nadzor ter sta bila tako seznanjena z obsegom (rezultati) dela. Na podlagi ocene njune izpovedi je ugotovilo, da je bila redna praksa pri toženki, da se je ob odsotnosti enega policijskega inšpektorja njegovo delo prerazdelilo tudi na policijske inšpektorje, ki so sicer delo opravljali na drugih področjih, in da pri tožniku do (bistvenega) povečanja obsega dela ni prišlo (da ni bilo odstopanja od siceršnjega obsega dela); tožnik je delo opravil v okviru pričakovanih rezultatov in v pričakovanem obsegu. Glede v dogovoru posebej izpostavljenih nalog, ki so se nanašale na problematiko tovornih vozil na C. in vzpostavitev elektronskega cestninjenja (edine, ki so bile konkretizirane), pa je pravilno upoštevalo, da je bilo s tem povezano delo opravljeno le trikrat, tako da tudi zaradi tega do preseganja rezultatov oziroma povečanega obsega dela ni prišlo. Tožnik mu v pritožbi neutemeljeno očita, da je vsako posamezno nalogo presojalo ločeno, saj, kot je razvidno iz povzetega, to ne drži. 10. V pritožbi tožnik neutemeljeno navaja, da je bila toženka že 13. 7. 2017, ko je sklenila dogovor (dogovor je v imenu toženke sklenil B. B., ki ni bil predlagan za zaslišanje), seznanjena z obsegom dela, ki bi ga v obdobju, na katerega se je nanašal, to je od 1. 7. 2017 do 23. 7. 2017, opravil. Kot je sodišče prve stopnje povzelo izpoved E. E., ki mu je pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev utemeljeno sledilo, je toženka (šele) po pregledu listin, iz katerih je razvidno delo (izpis mesečnega in dnevnega razporeda ter evidentiranih nalog), ugotovila, da naloge niso bile tako obsežne, kot je bilo predstavljeno. To je bil razlog, da do pisne odločitve o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ni prišlo in delovna uspešnost tožniku ni bila izplačana (zakonito, ker niso bili izpolnjeni pogoji za njeno plačilo). Da je šlo pri njem za osamljen primer, ker mu toženka kljub sklenjenemu dogovoru delovne uspešnosti ni plačala, je nekonkretizirana in s tem neupoštevna pritožbena navedba, v vsakem primeru pa tožnikova upravičenost do vtoževanega plačila ne more biti odvisna od ravnanja toženke napram drugim delavcem, ampak od izpolnjenih pogojev, kot jih določa ZSPJS (in uredba).

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek utemeljeno v celoti zavrnilo. Delno zmotno je odločilo o pravdnih stroških, in sicer je toženki upoštevaje prvi odstavek 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT) priznalo previsoke stroške, kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi. Toženka je s pripravljalno vlogo z dne 4. 7. 2023 (2.) le predložila dokazno listino in podala navedbe, s katerimi je utemeljevala, da njena vsebina za odločitev ni bistvena, s pripravljalno vlogo z dne 13. 7. 2023 (3.) se je, ne da bi bilo vmes opravljeno kakšno pravdno dejanje, opredelila do vsebine tožnikove izpovedi, s pripravljalno vlogo z dne 3. 10. 2023 (4) pa je dodatno substancirala dokazni predlog za zaslišanje E. E. Za te tri pripravljalne vloge ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo po 150 točk po postavki za obrazložene vloge med postopkom (tarifna številka 16 točka 2 OT), saj gre za dokazne predloge in druge vloge, ki opravičujejo po 50 točk. Glede na navedeno znašajo utemeljeno priglašeni stroški toženke pred sodiščem prve stopnje namesto 1.272,5 točk skupaj z materialnimi stroški pravilno 969 točk oziroma 581,40 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in delno spremenilo izpodbijano sodbo, kot je razvidno iz izreka (5. točka 358. člena ZPP).

12. Ker v ostalem niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sicer pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki je s pritožbo delno uspel (glede stroškovne odločitve - pritožbeno sodišče je njegov uspeh ocenilo na eno četrtino), je upravičen do povrnitve ustreznega dela stroškov. Pritožbeno sodišče mu je kot za pravdo potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo stroške pritožbe v višini 250 točk, kot so bili priglašeni, ne pa tudi ločeno stroškov za posvet s stranko in pregled dokumentacije, saj so ti že zajeti v priznani postavki. Skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znašajo priznani stroški 186,66 EUR, ena četrtina teh stroškov, ki mu je jih dolžna skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude plačati toženka, pa znaša 46,66 EUR. Stroške kratkega odgovora na pritožbo, ki za pravdo ni potreben, krije toženka sama.