Jedro

Izvedenec je pri izdelavi izvida in mnenja dolžan svoje delo opraviti redno in vestno, zaradi česar vztrajanja pri že podanem mnenju ni mogoče šteti kot dopolnitve v primerih, ko izvedenec ne odgovori na nobeno izmed postavljenih vprašanj ali argumentov oziroma spornih vsebinskih vprašanj (kar dejansko pomeni, da izvedenec svojega mnenja ni dopolnil niti po dejanski niti po vsebinski plati), še posebej ko bi izvedenec na taka vprašanja v skladu s pravili stroke ter načelom rednega in vestnega dela moral odgovoriti že v prvotnem mnenju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenski gradbene stroke I. M. za dopolnitev izvedeniškega mnenja odmerilo nagrado in stroške v višini bruto 211,60 EUR ter 6 %. prispevek za PIZ v višini 12,69 EUR, tožeči stranki pa naložilo, da je dolžna kriti priznano nagrado in stroške ter 6 % prispevek v skupni višini 224,29 EUR z nakazilom na transakcijski račun sodišča. 2. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka se zoper sklep pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je tožeča stranka v zvezi z izvedeniškim mnenjem izvedenke M. podala pripombe na mnenje, ker je menila, da mnenje ni popolno in pravilno, z vlogo z dne 2. 9. 2010 pa izrecno predlagala izvedenkino zaslišanje, pa še to šele po postavitvi izvedenca za meritve hrupa. Sodišče bi zato moralo na podlagi 253. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razpisati narok in nanj povabiti izvedenko (pisna izvedeniška mnenja naj bi bila prej izjema kot pravilo, čeprav je v praksi ravno nasprotno). Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Tožeča stranka ni predlagala pisne dopolnitve mnenja, saj je zadevo glede na vsebino želela razčistiti na neposrednem zaslišanju. Tudi stroški zaslišanja so nižji kot stroški dopolnitev, poleg tega se s tem izogne novim in novim dopolnitvam, ki na koncu še vedno lahko privedejo do zaslišanja. Sodišče je mimo predloga tožeče stranke odredilo dopolnitev mnenja, ne da bi o tem obvestilo tožečo stranko, ki tako temu ni mogla nasprotovati. S tem je bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti, saj je sodišče v tem delu vezano na predloge strank. Gre za relativno bistveno kršitev postopkovnih določb, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi izvedenca (smiselno dopolnitev) predlagala tožeča stranka. To ne drži. Razlogi sklepa so tako v nasprotju z listinskimi dokazi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Ker je stroške izvedbe dokaza dolžan plačati tisti, ki je izvedbo dokaza predlagal, tožeča stranka teh stroškov ni dolžna plačati (153. čl. ZPP). Tudi v tem delu je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. Stroški dopolnitve pa tudi po vsebini niso utemeljeni, saj je izvedenec dolžan svoje delo opraviti redno in vestno, česar izvedenka pri izdelavi mnenja ni spoštovala, zaradi česar je bilo mnenje nepopolno in ga ni bilo mogoče uporabiti. Pri „dopolnitvi“ mnenja pa sploh ne gre za dopolnitev v vsebinskem smislu in izvedenka v ničemer ni odgovorila na pripombe tožeče stranke, temveč zgolj v nekaj stavkih vztrajala pri že podanem mnenju. Izvedenka ni odgovorila na nobena izmed zastavljenih vprašanj ali argumentirano zavzela stališče do navedb tožeče stranke. Izvedenka prvotnega mnenja ni dopolnila niti po dejanski niti po dokazni plati, zgolj vztrajanje pri prvotnih ugotovitvah pa ni mogoče šteti kot dopolnitev mnenja, še posebej ker bi izvedenka na navedena vprašanja v skladu s pravili stroke ter načelom rednega in vestnega dela to morala storiti že v prvotnem mnenju. Dodatna dokumentacija, ki jo je izvedenka pridobila, je za predmetni postopek nepotrebna in je stranke niso zahtevale. Ni jasno v čem naj bi bila pravna relevantnost dodatno pridobljenega gradbenega dovoljenja, pri čemer so bili vsi pravno relevantni podatki in listine že v spisu. Tudi ta postavka, ki je bila izvedenki priznana, tako ni utemeljena in pravilna. Zato je potrebno sklep razveljaviti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je v prvi vrsti utemeljen pritožbeni očitek o protispisni ugotovitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka predlagala postavitev izvedenca (smiselno v konkretnem primeru predlagala dopolnitev pisnega izvida in mnenja izvedenke), kar ne drži. Gre za absolutno bistveno kršitev postopkovnih določb iz 15. točke 2. odst. 339. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP.

5. V vsebinskem pogledu pa tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedenec pri izdelavi izvida in mnenja dolžan svoje delo opraviti redno in vestno, zaradi česar vztrajanja pri že podanem mnenju ni mogoče šteti kot dopolnitve v primerih, ko izvedenec ne odgovori na nobeno izmed postavljenih vprašanj ali argumentov oziroma spornih vsebinskih vprašanj (kar dejansko pomeni, da izvedenec svojega mnenja ni dopolnil niti po dejanski niti po vsebinski plati) in da zato zgolj vztrajanja pri prvotnih ugotovitvah ni mogoče šteti kot dopolnitve mnenja, še posebej ko bi izvedenec na taka vprašanja v skladu s pravili stroke ter načelom rednega in vestnega dela moral odgovoriti že v prvotnem mnenju, kot tudi pritožbeno opozorilo o nepotrebnosti pribave dodatne dokumentacije (ob pogoju, da so bili vsi pravno relevantni podatki in listine v spisu). V tovrstnem pogledu pritožba predstavlja pravno dopustne pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena (v zvezi s prvim odstavkom 366. člena) ZPP (nova dejstva), ki dopuščajo možnost nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja v delu odločitve o odmeri nagrade in stroškov izvedenke za njeno dopolnitev izvida in mnenja.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da sodišče ponovno odloči tako o odmeri nagrade in stroškov izvedenki (upoštevajoč pritožbene trditve) kot tudi, katera od pravdnih strank je dolžna odmerjeno nagrado in stroške plačati. (1) - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Na podlagi prvega in drugega odstavka 249. člena v zvezi s tretjim odstavkom 242. člena ZPP;