Jedro

Kupoprodajno pogodbo je našel takrat, ko je doma pregledoval spise, zatrjeval je, da je na pogodbo pozabil. Ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka v uvodoma navedeni zadevi in tožencu naložilo, da je dolžan povrniti tožniku 26.400,00 SIT stroškov postopka. Potem, ko je v zadevi opravilo narok, je prišlo do zaključka, da so toženčeve trditve o nepričakovani najdbi nove listine dne 17.5.2000 neprepričljive, pa tudi če bi bilo to res, gre za okoliščino, za katero je kriv sam toženec in zato obnova postopka ni dopustna.

Zoper sklep se pritožuje toženec po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je predlagal obnovo postopka, nosi datum 20.6.1988 in je podpisana s strani kupca M. L. in prodajalca L. Č., ki je bil tedaj zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 2837/2 I.. Listina je podpisana in žigosana tudi s strani odvetnika in potrjeno je, da je bila kupnina plačana. To pomeni, da je bila kupna pogodba sklenjena bistveno prej, kot je bila vložena zoper toženca tožba v obravnavani zadevi. Toženec je zato v predlogu za obnovo postopka predlagal tudi zaslišanje tedanjega odvetnika, ki je prenehal delovati leta 1989. Vprašanje pravočasnosti predloga bi bilo moč preveriti z zaslišanjem toženca, dejstvo je, da je na kupoprodajno pogodbo povsem pozabil, saj se je prepis parcele na L. izvršil po darilni pogodbi zaradi lažjega prenosa lastništva.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi sta bili predmet spora dve parceli, ki jih je toženčev oče prodal tožniku in ki sta le pomotoma izpadli iz pisne kupoprodajne pogodbe, sklenjene leta 1968. Zato je bilo s pravnomočno sodno odločbo naloženo tožencu, da je tožniku dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, s katero se bo ta lahko vpisal kot lastnik parcel št. 2837/2 in 2814/1. Potem ko toženec ni uspel niti v rednem niti v revizijskem postopku (sodba Vrhovnega sodišča je bila njegovemu pooblaščencu vročena 30.3.2000), je dne 19.5.2000 vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je zatrjeval, da je dva dni pred vložitvijo predloga našel kupoprodajno pogodbo iz leta 1988, s katero je bila ena od omenjenih parcel parc. št. 2837/2 k.o. I.), prodana tretjemu - M. L., kar dalje pomeni, da toženec v obravnavani pravdi sploh ni bil pasivno legitimiran. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je predlog za obnovo postopka neutemeljen iz dveh razlogov, prvič zato, ker je neprepričljiva toženčeva trditev, da je to listino našel šele potem, ko je v zadevi izčrpal vsa redna in izredna pravna sredstva in je zato očitno njegova trditev o tem, da je pogodbo našel 17.5.2000, prilagojena potrebam tega postopka in drugič zato, ker je obnova postopka mogoča le v primeru, če gre za tako novoto, ki je stranka ni mogla uveljavljati brez svoje krivde. Tudi če je toženec res našel pogodbo šele takrat, ko je to navedel, je sam kriv, da je ni našel prej.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje strinja. Toženec je predlog za obnovo postopka utemeljeval z 10. tč. 394. čl. ZPP, ki predvideva obnovo pravnomočno končanega postopka na predlog stranke, če ta najde nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Ta dokaz pa je mogoče uveljavljati po izrecnem določilu 2. odst. 395. čl. ZPP le v primeru, če ga stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej. Glede na toženčevo pojasnilo na naroku za obnovo postopka, da je našel kupoprodajno pogodbo takrat, ko je doma pregledoval spise in glede na to, da je v predlogu za obnovo postopka zatrjeval, da je na pogodbo pozabil (kar sedaj ponavlja tudi v pritožbi), je očitno, da ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem postopku. Ker že ta formalni pogoj ni izpolnjen, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen. Pritožbeno sodišče pa le še dodaja, da vsebina pogodbe niti ne bi imela nobenega vpliva na toženčevo pasivno legitimacijo v tej zadevi, saj očitno zemljiškoknjižni prenos parcele ni bil opravljen pred nastopom litispendence in so navedbe v predlogu, da je do prenosa lastništva na tretjega prišlo že z realizacijo pogodbe povsem neutemeljene. Zato za toženca niti ni izkazna verjetnost ugodnejšega izida postopka na podlagi najdene pogodbe.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).