Jedro

V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo.

Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 24. 11. 2025 zavrglo pritožbo A. A..

2.Zoper sklep se je 23. 11. 2025 pritožil predlagatelj vpisa, ki ga zastopa A. A. Meni, da je sodišče grobo poseglo v ustavne in zakonske pravice novoustanovljenega poslovnega subjekta in njegovega lastnika, zato ga je treba razveljaviti in oprostiti plačila takse za vložitev utemeljene pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče po vodji sodnega registra s sklepom Srg 2025/27046 z dne 2. 9. 2025 zavrnilo predlog za vpis ustanovitve pravnega subjekta ZAVODA B., v sodni register. Zoper ta sklep je A. A. 15. 9. 2025 vložil pritožbo in registrsko sodišče je po sodnici ugotovilo, da je vložil pritožbo v svojem imenu in ne kot zakoniti zastopnik v imenu subjekta vpisa ali predlagatelja. Navedlo je, da A. A. ni udeleženec postopka ali kdo drug, katerega pravica oziroma na zakonu temelječ interes bi bil prizadet ali bi utegnil biti prizadet (prvi odstavek 17. in 36. člen Zakona o sodnem registru, ZSReg). Pri tem ni pomembno dejstvo, da je A. A. v aktu o ustanovitvi subjekta vpisa določen kot direktor, saj ta za razliko od subjekta vpisa, ki ga zastopa, po ustaljeni sodni praksi nima statusa udeleženca v registrskem postopku. A. A. bi zato moral po mnenju registrskega sodišča izkazati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta ali na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov pravni položaj, česar pa ni storil. Zaradi tega je registrsko sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (smiselna uporaba prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 19. členom ZSReg in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tudi če bi bila pritožba dovoljena, ni utemeljena, saj je registrsko sodišče predlog zavrglo, ker predlagatelj predloga tudi po pozivu registrskega sodišča ni predložil akta o ustanovitvi z overjenim podpisom ustanovitelja, dokazila o ugotovljenih sredstvih, ki jih zagotovi ustanovitelj v skladu z 48. členom Zakona o zavodih (ZZ) in izjave lastnika objektov v skladu s četrtim odstavkom 4. člena ZSReg, ter ker ni upošteval temeljnega načela firmskega prava, to je načelo distinkcije oziroma izključenosti, ker ime zavoda ni v skladu z določbo 13. člena ZZ, ki določa, da ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda. Poleg tega je navedlo, da na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) se visokošolski zavod lahko ustanovi, če poleg izpolnjevanja ostalih pogojev ustanovitelj pred sprejetjem akta o ustanovitvi pridobi odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda, izdano s strani Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Registrsko sodišče je v lastnem pritožbenem postopku ustanovitelja pozvalo, naj se izjavi o tem, pa se v postavljenem roku o tem ni izrekel, niti predložil dokazil, torej predpisane odločbe o akreditaciji ni izkazal. Registrsko sodišče je zaključilo, da za predlagani vpis v sodni register ni izpolnjenih več materialnopravnih predpostavk (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg) in sicer subjekt vpisa nima veljavnega akta o ustanovitvi, lastnik objekta na naslovu, navedenem v prijavi subjekta vpisa, ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu in pred ustanovitvijo ni bila pridobljena določba o akreditaciji. Registrsko sodišče bi zato moralo predlog, če ga ne bi že zavrglo, zavrniti.

5.Glede procesnega upravičenja pritožnika pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil A. A. v času vložitve pritožbe, o kateri odloča višje sodišče, po podatkih sodnega registra zakoniti zastopnik predlagatelja in kot tak upravičen vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča. Iz podatkov v spisu (priloga C2) pa izhaja tudi, da je registrsko sodišče v Ljubljani 26. 11. 2025 izdalo sklep (Srg 2025/41534) o vpisu spremembe v Sodnem registru pri predlagatelju in sicer je njegov nov zastopnik A. A., datum podelitve pooblastila je 22. 11. 2025 in je izbrisan prejšnji zastopnik C. A., datum prenehanja njegovega pooblastila je 21. 11. 2025. Torej v času vložitve pritožbe (dne 15. 9. 2025) zoper prvi sklep registrskega sodišča, o katerem je odločala sodnica z izpodbijanim sklepom, A. A. ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja.

6.Pritožnik navaja, da je A. A. lastnik in zastopnik ustanovitelja Zavoda D., torej predlagatelja vpisa, ki ima pravni interes in neomejeno pravico, da zoper neutemeljene pravne akte vlaga ustrezna pravna sredstva. To pomeni, da sporne pritožbe z dne 15. 9. 2025 ni vložil v lastnem imenu, temveč kot zastopnik poslovnega subjekta.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da to ne drži. Ob vpogledu v sodni spis (list. št. 12) je navedeno, da je pritožbo vložil A. A., Cesta ..., 1000 Ljubljana, ki jo je tudi podpisal, ob tem pa ni navedel, da nastopa v svojstvu zakonitega zastopnika predlagatelja oziroma predlaganega subjekta vpisa. Njegova navedba, da bi sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa moralo vpogledati sodni register in po uradni dolžnosti ugotoviti, da je pritožbo vložil kot zakoniti zastopnik "poslovnega subjekta", pritožbeno sodišče odgovarja, da to ni naloga registrskega sodišča. Poleg tega iz izpiska sodnega registra, ki ga je pridobilo sodišče (priloga C2) izhaja, da je bila 26. 11. 2025 vpisana sprememba vpisa pri subjektu vpisa Zavod D. D., torej predlagatelju vpisa, tako, da se je kot zastopnik izbrisal C. A. in se je kot zastopnik zavoda vpisal A. A., ki je 22. 11. 2025 prejel pooblastilo. Kot je torej razvidno iz podatkov v sodnem registru, v času vložitve pritožbe (15. 9. 2025) pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom A. A. imel pooblastilo C. A., da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo.

8.Prav tako ne drži trditev, da je nesporno dejstvo, da je novoustanovljeni subjekt B. izpolnil vse zakonske obveznosti, kot je registrsko sodišče s prvim sklepom zahtevalo. Kot je že navedlo registrsko sodišče (sicer kot dopolnilne razloge za zavrnitev vpisa), je podano pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj med drugim pritožnik ni predložil aktov o akreditaciji. Trditev, da bi registrsko sodišče lahko odložilo registracijo in počakalo na akreditacijo, ni pravilna. Pravila registrskega prava (prvi in drugi odstavek 30. člena ZSReg) namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

9.Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

10.Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

11.Glede predloga za vrnitev stroškov, ki naj bi jih imel pritožnik, ker je prišel iz tujine, pritožbeno sodišče odgovarja, da je neutemeljen. Določba 18. člena ZSReg določa, da vsak udeleženec registrskega postopka sam nosi svoje stroške, sodne takse pa se ne plačujejo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 17, 17/1, 30, 30/1, 30/2, 36 Zakon o zavodih (1991) - ZZ - člen 13, 48 Zakon o visokem šolstvu (2025) - ZViS-1 - člen 24, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.