Jedro

Med pojavi višje sile ali izjemnih okoliščin je v 2. členu Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 navedena tudi epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca. Med bolezni rastlin je zagotovo mogoče šteti ambrozijo, ki je tožniku povzročila uničenje del pridelka. Vendar zatravljenost, ki je posledica neuporabe pesticidov ni bolezensko stanje in zato navedena določba ne more biti uporabljena.

Izjava kontrolorju ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018 in 2. členom Uredbe 1306/2013/EU. Dolžnost kontrolorja kot uradne osebe v ugotovitvenem postopku pa je, da stranko opozori, da lahko uveljavi svoje pravice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Končna odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-56073/2018/7 z dne 9. 4. 2019, se odpravi v delu izreka točke 3.3. plačilo sheme proizvodnjo vezanih podpor za zelenjadnice in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 385,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je z končno odločbo tožniku ugodila plačilne pravice v višini 2.420,96 EUR (1.1. točka izreka), plačilo za zeleno komponento v višini 1.346,05 EUR (1.2. izreka), dodatno plačilo za mlade kmete v višini 1.280,90 EUR (1.3. izreka). Skupni odobreni znesek znaša 5.047,91 EUR. Povračilo odobritev v zvezi s finančno disciplino znaša 42,21 EUR (2. točka izreka). Agencija je v točki 3 zavrnila plačilne pravice (3.1. izreka), dodatno plačilo za mlade kmete, število zavrnjenih ha je 2,72 (3.2. točka izreka), plačilo sheme proizvodno vezanih podpor skupaj 18,32 EUR (3.3. točka izreka). Agencija je znižala plačilo plačilnih pravic, zelene komponente, mlade kmete skupaj v znesku znižanja 5.090,13 EUR (4.1. točka izreka). V točki 5 izreka je zapisala, da ima stranka z letom 2018 površino, ki se šteje za okoljsko občutljivo trajno travinje, katere se ne sme spreminjati ali zorati. Površina se nanaša na GERK-e ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... v obsegu 2,53 ha.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 7. 5. 2018 vložil pri Agenciji vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2018. Agencija je ugodila vlogi v delu, kjer je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (v nadaljevanju Uredba) ter Uredbe o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba 1). Glede zavrnitve zahtevka pa je Agencija zapisala, da je pri pregledu na kraju samem bila ugotovljena manjša površina bloka kot je bila prijavljena na Geoprostorskem obrazcu, zato je zahtevek za 2.72 ha za izplačilo plačilnih pravic, zahtevek za 6.61 ha za strna žita, ki presegajo ugotovljeno površino zavrnila, kot tudi zahtevek za 10,21 ha za zelenjadnice, ki presegajo ugotovljeno površino skladno s prvim odstavkom 26. člena Uredbe zavrnila in obravnavala kot čezmerno prijavo skladno z 19.1 členom Uredbe 640/2014/EU. Čezmerna prijava skupnih kmetijskih rastlin za izplačilo strnih žit znaša 6,61 ha, kar je več kot 50 % ugotovljene površine, zato se zahtevek za strna žita skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU zavrne in se tožniku v tekočem letu oz. v naslednjih dveh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve čezmerne prijave plačila pomoči zmanjšajo do višine zneska sankcije, ki je enaka razliki med ugotovljenimi in prijavljenim površinami v višin 805,63 EUR. Čezmerna prijava skupine kmetijskih rastlin za izplačilo zelenjadnic znaša 10,21 ha, kar je prav tako več kot 50 % ugotovljene površine, zato je Agencija zahtevek za zelenjadnice zavrnila in tožniku v tekočem letu oz. v naslednjih treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve čezmerne prijave plačila pomoči zmanjšala do višine zneska sankcije, ki je enaka razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino v višini 11.618,98 EUR. Ugotovljena površina plačila za mlade kmete presega odobreno število plačilnih pravic, zato se tudi površina skladno z drugim odstavkom 18. člena Uredbe 640/2014/EU prilagodi na število odobrenih plačilnih pravic. Agencija je znižala odobreni znesek, ki presega 2.000,00 EUR skladno s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1307/2013/EU v zvezi s 25. in 26. členom Uredbe 1306/2013/EU in izvedla prilagoditveno stopnjo finančne discipline v obliki znižanja 1,41 % kar znaša 43,03 EUR. Zaradi prijave prevelikega števila živali oz. površin oz. zaradi neizpolnjevanja obveznosti oz. meril za upravičenost v letu 2015 in 2016, 2017 in v letu 2018 pa je Agencija od odobrenega zneska odštela znesek 5.047,09 EUR, izračunan v skladu s členi 19, 19.a, 21., 28., 31. in 35. členom Uredbe 640/2014/EU.

3. Po pritožbi tožnika je tožena stranka pritožbo zvrnila kot neutemeljeno. Tožnik se je pritožil glede čezmerne prijave zelenjadnic, kjer je organ ugotovil, da predstavlja čezmerna prijava več kot 50 % ugotovljene površine. Posledično temu so se tožniku določile sankcije v višini 11.618,98 EUR. Tožnik je na vseh površinah, kjer je prijavil zelenjadnice navedel kmetijsko rastlino 402 – fižol. Zahtevek je tako uveljavljal na skupni površini 10,21 ha. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu dne 15. 7. 2018 pa je bilo razvidno, da je kontrolor na površinah ugotovil, da je prisoten posamezen fižol z neustrezno gostoto, prevladuje pa trava. Kontrolor je kot vrsto kmetijske rastline navedel šifro 201 – trava. Po posameznih GERK-ih je ugotovil nedefinirano kmetijsko rastlino (šifra 999). Tožnik je na zapisnik podal pripombo, da je na vseh površinah, kjer je prijavljen fižol, bil ta pravočasno posejan, torej 7. 5. 2018, bil je ustrezen sklop, je pa res, da je zatravljen. V subvencijski predpisih niso nikjer predvideni minimalni sklopi. Tam, kjer je bil zasejan fižol in se je pojavila ambrozija, je ta mehanično uničena (zmulčena) pred semenitvijo. Fižol se bo na teh površinah ustrezno nadomestil s krajnsko podolgovati belo repo. Tožnik zapisnika ni podpisal, saj se ni strinjal z ugotovitvami. Ugovori tožnika pa ne morajo vplivati na upravičenost do izplačil. Tožnik bi namreč moral v trenutku, ko je ugotovil, da ne bo mogel zadostiti pogojem za dodelitev plačil, zahtevek umakniti ali pa javiti višjo silo oz. izredne razmere.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, zato je vložila tožbo v upravnem sporu in izpodbija odločitev iz razloga, ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil uporabljen ustrezen predpis, oz. je bil predpis uporabljen nepravilno (1. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Tožnik izpodbija odločbo tudi zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.

5. Tožeča stranka v tožbi izpodbijala odločitev prvostopenjskega organa glede čezmerne prijave zelenjadnic, ker je organ ugotovil, da predstavlja čezmerna prijava več kot 50 % ugotovljene površine ter posledično določitev sankcije v višini 11.618,98 EUR. Tožeča stranka meni, da je vse v določbi prvega odstavka 37. člena Uredbe 1 naštete pogoje tudi izpolnjevala in tako bila upravičena do podpore za zelenjadnice. Tožeča stranka je sprva sejala fižol s povprečno gostoto setve, vendar pa ni mogla vlivati na zatravljenost kot posledico neuporabe pesticidov, ki je vplivala na gostoto posejanega fižola. Zaradi neuspelega zatrtja nezaželjene zatravljenosti in posledično nezadostne gostote zelenjadnic na prijavljenih površinah, se je tožeča stranka tudi odločila za spremembo vrste zelenjadnic in ponovno zadostitev gostote zelenjadnic na kmetijskem zemljišču. Svojo namero je tudi sporočila pooblaščeni osebi organa, ko je ta opravljala kontrolo dne 27. 6. 2018 in zato navedla tehtne in upravičene razloge. Tožnik navaja, da se je na spornih površinah v času kontrole nahajal posevek fižola. Bila je tudi prisotna trava kot posledica ekološkega kmetovanja tožeče stranke, pri katerem zaradi neuporabe pesticidov pride tudi do rasti nezaželjenih rastlin, kot je trava. Zaradi tega je bil fižol kasneje tudi nadomeščen s krajnsko podolgovato belo repo. Torej za okoliščine, na katere tožnik nima vpliva in jih pri oddaji svoje vloge ni mogel predvideti. Zato zanje ne more odgovarjati in ga zaradi tega tudi ne smejo zadeti negativne posledice. Da je do takšnih primerov v praksi dejansko prihajalo kaže tudi sprememba enega od pogojev določenih v prvem odstavku 37. člena Uredbe 1, in sicer da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do podpore za zelenjadnice, če ima na površini, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice eno ali več zelenjadnic povprečno gostoto setve prisotno najmanj 60 dni nepretrgoma ali največ v dveh letih. Navedena določba sicer res velja za postopke, ki so bili začeti v letu 2019, vendar pa bi jo bilo mogoče glede na tožbene navedbe uporabiti tudi v predmetni zadevi.

6. Tožena stranka tudi napačno ugotavlja, da je bila neupravičena površina ugotovljena na vseh 10,21 ha in tako ugotovljena površina (površina, ki izpolnjuje pogoje za izplačilo podpore za zelenjadnice) predstavlja 0,0 ha. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi glede napačno ugotovljene čezmerne prijave zelenjadnic v višini 11.618,98 EUR ter samo odloči o zadevi oz. izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

7. Tožena v odgovoru na tožbo stranka prereka navedbe tožeče stranke. Najprej nasprotuje vpogledu v zapisnik ter oporeka zaslišanju A. A. iz Inštituta ..., saj gre za nedovoljeno tožbeno novoto. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpodbijano odločbo ni omenjala zapisnika in kontrole inštituta. Prav tako ni povedla katera dejstva naj se s tem dokazom dokazujejo. Zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine št. 100955457/POV/1/1 z dne 30. 7. 2018, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je bil sestavljen v zvezi z meritvijo površin na kraju samem, pri čemer so se ugotovitve upoštevale pri obravnavi izbirne vloge za leto 2018 in za leto vložitve zahtevkov, ki se nanašajo na površine in obravnavo morebitnih obveznosti iz preteklih let. Kontrola je bila opravljena po uradni dolžnosti na podlagi Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (v nadaljevanju Uredbe IAKS 2018). Sklicevanje tožeče stranke, da navedenega zapisnika ni prejela, je v celoti neutemeljeno in zavajajoče. Ravno zapisane dodatne opombe kontrolorja potrjujejo, da je bila stranka pri kontroli prisotna in da je zavrnila podpis. Na zapisnik je podana tudi opomba, da stranka prejme en izvod zapisnika. Če bi držala trditev tožeče stranke, da ne razpolaga z navedenim zapisnikom, potem ne bi mogla v tožbi trditi, da je kontrolo izvajal B. B., saj se ta podatek nahaja le v spornem zapisniku in ga ni v nobenem drugem dokumentu prvostopenjskega spisa. Dejansko stanje v kontrolni zadevi po oceni tožene stranke ni sporno, saj tožeča stranka sama priznava, da rastlina na površini ni bila fižol v ustrezni gostoti. Tudi naknadna setev druge rastline (podolgovata repa) katero navaja tožeča stranka je potrditev, da fižol v tistem delu ni bil pridelek stranke. Glede na ugotovljeno stanje je pravilen zaključek, da gre za nepravilnost, ki narekuje obravnavo zahtevka z vidika čezmerne prijave ter posledično sprejetje odločitve v obliki izračuna, kot je naveden v izreku izpodbijane odločbe.

8. V predmetni zadevi je sodišče odločalo po sodnici posameznici na podlagi sprejete odločitve Upravnega sodišča RS s sklepom, opr. št. II U 427/2019-12 z dne 6. 4. 2022. 9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče je v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

11. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe v delu izreka točke 3.3, ki se nanaša plačilo sheme proizvodno vezanih podpor za zelenjadnice v višini 10,21 ha, kar je bilo tudi predmet pritožbe tožnika v upravnem postopku in navedb tožnika v tožbi in glavni obravnavi.

12. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je ugotovljena čezmerna prijava kmetijskih rastlin za izplačilo zelenjadnic, ki naj bi znašala 10,21 ha, kar je več kot 50 % ugotovljene površine, zato je bil zahtevek za zelenjadnice v tem delu zavrnjen skladno z drugim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU ter posledično določena upravna sankcija v višini 11.618,98 EUR, ki pomeni zmanjšanje plačila pomoči v naloženem znesku za tekoče leto oziroma za naslednja tri koledarska leta.

13. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnih spisih in zaslišalo tožnika, ki je vztrajal pri tožbenih navedbah.

14. Čezmerna prijava je bila ugotovljena pri ogledu na kraju samem, in sicer so bile ugotovljene manjše površine blokov kot so bile prijavljene na Geoprostorskem obrazcu. Tožnik je pojasnil zaslišan na glavni obravnavi, da je kupil v tem času dodatna zemljišča in jih vpisal v obstoječe GERK-e. Na kontrolnem pregledu tožnik ni bil prisoten, ker je sam tako želel in je imel druge obveznosti, vendar zapisnika o kontrolnem pregledu ni podpisal, ker je podal pripombe in se z njim ni strinjal. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu z dne 15. 7. 2019 izhaja, da je kontrolor na površinah ugotovil, da je prisoten posamezen fižol z neustrezno gostoto, prevladuje pa trava. Upravni organ v izpodbijani odločbi ne obrazloži kakšna je „neustrezna gostota“ in kakšna gostota (fižola) je ustrezna. Gre za pavšalni termin, ki mu ni sledila obrazložitev. Na posameznem GERK-u pa je bila ugotovljena tudi nedefinirana rastlina, na površini kjer se je odpravlja ambrozija.

15. Tožnik v postopku zatrjuje, da je bil fižol prijavljen na vseh površinah, ki je bil tudi ustrezno in pravočasno posajen (7. 5. 2018), vendar pa je bil zatravljen. Do tega je prišlo zaradi ekološkega kmetijstva, saj zaradi neuporabe pesticidov pri kmetovanju hitreje pride do rasti nezaželenih rastlin – trave. Pojavila se je tudi ambrozija, ki je bila tudi mehanično uničena (zmulčena), pred semenitvijo, zato je na teh površinah fižol nadomeščen s krajnsko podolgovato belo repo. Na pojav ambrozije in rasti nezaželjenih rastlin pa tožnik nima vpliva in pojasni, da je ekološka predelava zahtevnejša od intenzivne, kjer lahko uporabljaš tudi kemična sredstva. Prav tako tožnik upravičeno navaja, da v subvencijskih prepisih niso predvideni minimalni sklopi.

16. Tožeča stranka zatrjuje, da se je zaradi neuspelega zatrtja nezaželjene zatravljenosti in posledično nezadostne gostote zelenjadnic na prijavljenih površinah, odločila za spremembo vrste zelenjadnic in ponovno zadostitev gostote zelenjadnic in to namero sporočila osebi organa, ki je opravljala kontrolo dne 27. 6. 2018 in za to navedla tehtne in upravičene razloge.

17. Tožena stranka meni, da izjava kontrolorju ne more nadomestiti spremembe zahtevka in tudi ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018. Na podlagi slednje, upravičenec primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 2. člena Uredbe 1306/2013/EU, v petnajstih delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, pisno sporoči agenciji na obrazcu „Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin“ ter priloži ustrezna dokazila.1

18. Tožeča stranka ugovarja, da med višjo silo in izjemnimi okoliščinami po Uredbi 1306/2013/EU ni mogoče zaslediti primera, ki se lahko uporabi v obravnavani zadevi. Sodišče ugotavlja, da med pojavom višje sile ali izjemnih okoliščin je v 2. členu Uredbe 1306/2013/EU navedena tudi epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca. Med bolezni rastlin je zagotovo mogoče šteti ambrozijo, ki je tožniku povzročila uničenje del pridelka. Vendar zatravljenost, ki je posledica neuporabe pesticidov ni bolezensko stanje in zato navedena določba ne more biti uporabljena, kot to izpostavlja tožeča stranka, s čimer se sodišče strinja.

19. Sodišče sicer pritrjuje stališču tožene stranke, da izjava kontrolorju ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018 in 2. členom Uredbe 1306/2013/EU. Vendar sodišče opozarja upravni organ na 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočati strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (prvi odstavek 7. člena ZUP). Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori (drugi odstavek 7. člena ZUP). S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je tudi kontrolor oseba upravnega organa v ugotovitvenem postopku po ZUP in v okviru svojih pooblastil izvaja upravne preglede (17. člen Uredbe IAKS 2018), preglede na kraju samem za površine (18. člen Uredbe IAKS 2018) in preglede z daljinskim zaznavanjem (21. člen Uredbe IAKS 2018). Dolžnost kontrolorja kot uradne osebe je, da opozori stranko, da lahko uveljavi svoje pravice (7. člen ZUP).

20. Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi in po obrazloženem je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena. Izpodbijana končna odločba Agencije ni pravilna in zakonita v izpodbijanem delu točke 3.3. izreka, ki se nanaša plačilo sheme proizvodno vezanih podpor za zelenjadnice, saj temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilni uporabi materialnega prava. Sodišče je izpodbijano končno odločbo v delu izreka točke 3.3. za zelenjadnice v skladu s 2. in 4. točko 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu z določbami tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v tem delu organu, ki je izpodbijano končno odločbo izdal, v ponovni postopek.

21. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ugotoviti „ustrezno oz. neustrezno gostoto“ kmetijskih rastlin in ta termin ustrezno obrazložiti. Ugotoviti kolikšen del na zmanjšanje prisotnosti zelenjadnic je vpliv ambrozije in koliko vpliv zatravljenosti in v katerem obdobju, glede na Uredbo 1. Nato ugotoviti morebitno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno obliko kmetijskih rastlin v skladu z drugim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu četrtega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 385,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako sporočeno višjo silo ali izjemne okoliščine agencija obravnava v skladu s 4. členom Uredbe 640/2014/EU in jo smiselno uporabi tudi v primerih neizpolnjevanja pravil navzkrižne skladnosti. Na obrazcu iz tega odstavka upravičenec sporoči tudi namere za odstop od obveznosti za ukrepa KOPOP in EK. Obrazec Sporočanje višje sile ali izjemnih okoliščin upravičenec pošlje kot skenogram ali preko ponudnika poštnih storitev.