Jedro

Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu teče postopek zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe in vknjižbe v zemljiško knjigo ter vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in ugotovitve skupnega premoženja, podrejeno zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj in ugotovitve skupnega premoženja ter plačila odškodnine. Toženca sta vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajata, da je sodniška pripravnica razpravljajoče sodnice zaposlena pri prvi toženki, ki je sicer odvetnica in pooblaščenka tožencev. Preostale tri sodnice na pravdnem oddelku so bile iz razlogov po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP že izločene, dejstvo, da bi v zadevi odločala razpravljajoča sodnica, pa bi utegnilo v javnosti in pri tožnici vzbuditi dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča.

2.Tožnica predlogu za delegacijo pristojnosti nasprotuje, poudarja, da se delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov lahko nanaša samo na sodišče kot celoto. Tudi če bi bili za konkretno sodnico podani razlogi za izločitev, je iz letnega razporeda razvidno, da je na oddelku še peta sodnica, ki ji je mogoče dodeliti spis. Odnos med sodniško pripravnico in razpravljajočo sodnico je kratkotrajno razmerje omejene poslovne narave; sodniška pripravnica je zaposlena pri prvi toženki, ne pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer bo pet mesecev zgolj delovala po napotkih sodnice mentorice in ne bo imela stika s konkretno zadevo. Takšne okoliščine v skladu s sodno prakso ne predstavljajo tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe sodna praksa šteje tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.¹

5.Institut delegacije pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika. Ne predlaga je nobena od strank, prav tako svoje izločitve ni predlagala razpravljajoča sodnica. Sodniki morajo vedno ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi), sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti.² Toženca izražata zaskrbljenost, da bi okoliščina, da je sodniška pripravnica zaposlena pri prvi toženki, lahko v očeh javnosti in nasprotne stranke vzbudila dvom o nepristranskosti sodišča. Kot izhaja iz odgovora tožnice, ta ne vidi ovir za izvedbo postopka pred pristojnim sodiščem, toženca pa nista navedla nobenih drugih konkretnih argumentov, ki bi utemeljevali predlagano delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče je že večkrat zavrnilo podobne predloge, ko je bila na istem sodišču zaposlena celo stranka postopka³, tu pa takšen položaj sploh ni podan. Tožnica ima prav, ko poudarja, da je sodniško pripravništvo začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. Globljega, tesnejšega ali prijateljskega stika⁴ med razpravljajočo sodnico in sodniško pripravnico toženca ne zatrjujeta, posledično tudi Vrhovno sodišče ne prepozna okoliščin, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.

6.Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

-------------------------------

1VSRS sklep I R 160/2022 s 7. 12. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z 8. 5. 2024.

2VSRS sklep I R 191/2012 z 29. 11. 2012.

3Vrhovno sodišče je v zadevi, ko je bil pripravnik na pristojnem sodišču celo sam stranka postopka, predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo (VSRS sklep I R 91/2008 s 27. 8. 2008).

4VSRS sklep I R 9/2022 z 9. 2. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z 8. 5. 2024, VSRS sklep I R 138/2024 s 4. 9. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.