Jedro

Ne zadošča dejstvo, da dedinja in njen zakonec ne živita v življenjski skupnosti (oziroma skupnem gospodinjstvu), ker je zahtevan še dodaten pogoj, to je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Torej morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) oba pogoja, da materialni položaj zakonca dedinje ne bi bil upošteven pri odločanju njenega predloga za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dedinje C. H. za oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju.

2. Dedinja je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov. Navajala je, da podatkov ni mogla posredovati, kar je že navedla, to pa zaradi tega, ker z zakoncem ne živita v skupnem gospodinjstvu, čeprav živita v isti hiši (torej na istem naslovu). V nadaljnjih navedbah je obrazložila, da vzdržuje tudi sina, ki je oseba s posebnimi potrebami, ki vseskozi potrebuje pomoč, to dejstvo pa je tudi razlog, da ni prišlo do razveze zakonske zveze.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je resnično dejstvo o tem, da dedinja ne živi v skupnem gospodinjstvu z zakoncem, s katerim nista razvezana in da je dedinja o tem dejstvu sodišče obvestila v podeljenem roku za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, da pa tega ni dopolnila s podatki o materialnem položaju zakonca in s tem ni ravnala v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 8. 12. 2016. 5. Pritožba torej ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

6. V skladu z 12.a členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na podlagi določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPS, Uradni list RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami, nazadnje Uradni list RS, št. 88/2016). V 3. točki 11. člena ZUPS pa je določeno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe (torej stranke v postopku) ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali je pogrešani zakonec. Glede na to zakonsko določbo ne zadošča dejstvo, da dedinja in njen zakonec ne živita v življenjski skupnosti (oziroma skupnem gospodinjstvu), ker je zahtevan še dodaten pogoj, to je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Torej morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) oba pogoja, da materialni položaj zakonca dedinje ne bi bil upošteven pri odločanju njenega predloga za taksno oprostitev.

7. To so razlogi, zaradi katerih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dedinja ni ustrezno dopolnila predloga za taksno oprostitev in je ta nepopoln.

8. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo pravilno uporabilo zgoraj navedene zakonske določbe in tudi določbo petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, zato je izpodbijani sklep pravilen.

9. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi 163. členom Zakona o dedovanju).

10. Pritožba je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).