Jedro

Zakon določa, da se zamudne obresti za nepravočasno plačano carino obračunavajo po konformni metodi, kar velja za obrestno mero v celoti in ne samo za revalorizacijski del obresti (R). Obračun zamudnih obresti mora vsebovati vse elemente, ki vplivajo na izračun in k tem spada tudi višina obrestne mere.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi tožeče stranke in odpravila odločbo Carinarnice - Odsek za pripravo podatkov z dne 15.6.1993, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo zamudnih obresti v znesku 2.577.005,00 SIT, zaradi nepravočasno plačane carine in drugih uvoznih davščin po 248. uvoznih carinskih deklaracijah in računih navedenih v obračunu obresti, ki je sestavni del odločbe. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da tožeča stranka obračunane carine in drugih uvoznih davščin ni plačala v 8 dneh po prejemu računa, zato so ji bile utemeljeno obračunane zamudne obresti (268. člen carinskega zakona - Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90). Vendar ugotavlja, da je utemeljen ugovor o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja o nakazilu uvoznih dajatev, zaradi česar je bilo potrebno odpraviti odločbo prve stopnje. Vse ostale pritožbene ugovore pa je tožena stranka zavrnila z obrazložitvijo, da so v preostalem delu zamudne obresti pravilno obračunane in v skladu z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 14/92, 13/93) in na njegovi podlagi izdani odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 14/92, 17/92). Obresti se obračunavajo po konformnem sistemu, zato je izdelan ustrezni računalniški program in izračunan koeficient mer zamudnih obresti za posamezne mesece in dneve. Pri vsaki spremembi rasti cen na drobno ali realni obrestni meri, se zamudne obresti pripisujejo h glavnici. Rasti cen na drobno v preteklem mesecu, za katerega se izračuna obrestna mera zamudnih obresti so naslednje: R za december 1992 - 2,80 %, za januar 1993 - 1,10 %, za februar 3,70 %, za marec 1,60 % in april 1,40 % ter realna obrestna mera (r) do 12.3.1993 - 30 % , od 13.3.1993 dalje pa 25 %, pri čemer je ocenila, da je neupravičena zahteva tožeče stranke po ločenem prikazovanju revalorizacijskih in realnih obrestih. Izračun obresti tožeče stranke je nižji tudi zato, ker ni upoštevala zadnjega dneva zamude.

Tožeča stranka v obsežni tožbi, kateri prilaga tudi izračun spornih zamudnih obresti, navaja, da tožena stranka očitno ni v celoti razumela pritožbe, saj v obrazložitvi zahtevo po ločenem prikazovanju revalorizacijskih in realnih obresti povezuje z rokom plačila, čeprav v tem ni nikakršne smiselne povezave. Točna je sicer ugotovitev tožene stranke, da se zamudne obresti obračunavajo po konformnem sistemu. Vendar je sporno to, da tožena stranka poleg revalorizacijskih obresti mesečno pripisuje h glavnici tudi realne obresti. Pri tem se tožena stranka sklicuje na računalniški program, vendar to še ne pomeni, da je izračunani skupni koeficient utemeljen. Konformni sistem obračunavanja zamudnih obresti ne pomeni pripisovanja revalorizacijskih niti realnih obresti h glavnici, ampak se po tem sistemu oziroma formuli izračuna samo višina obrestne mere. Način, ki ga je uporabila tožena stranka, je obrestno obrestni izračun. Tožeča stranka je zamudne obresti izračunavala konformno in z uporabo obrestno obrestnega izračuna, ki je dovoljen le za pripisovanje revalorizacijskih obresti h glavnici, zaradi mesečnih stopenj rasti maloprodajnih cen, ki predstavljajo inflacijo. To pa ne velja za realne obresti, ki ne predstavljajo ohranitve vrednosti glavnice, ampak le ceno denarja, zato se teh obresti ne sme pripisovati h glavnici, ob vsaki mesečni spremembi revalorizacijskih obresti. Pri izračunu obresti bi zato morale biti posebej zaračunane oziroma prikazane stopnje za valorizacijske, kot za realne obresti. Tožeča stranka pravilno obračunava zamudne obresti od revalorizirane glavnice in ne tudi od realnih obresti. Tudi sodni izvedenec meni, da se realnih letnih obresti ne sme pripisovati h glavnici. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in v delu, v katerem ni bilo ugodeno njeni pritožbi, odpravi odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V upravnem sporu sodišče presoja zakonitost odločitve t.j. izreka izpodbijanega akta. V obravnavani zadevi je na podlagi pritožbe tožeče stranke v celoti odpravljena odločba prve stopnje in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Odločitev je torej pravilna, vendar po presoji sodišča odločba prve stopnje ni nezakonita samo zato, ker je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o nakazilu uvoznih dajatev, kot to ugotavlja tožena stranka.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka v zamudi s plačilom carine in drugih uvoznih davščin, zaradi česar je dolžna plačati zamudne obresti. Prav tako ni sporno, da se zamudne obresti obračunavajo po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti in na njegovi podlagi izdani odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti. Po določbi 2. odstavka navedenega zakona je obrestna mera zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine enaka stopnji rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preračunani na letno raven, in realni letni zamudni obrestni meri 30 % (oziroma od 13.3.1993 dalje 25 %). Obrestna mera zamudnih obresti je torej sestavljena iz stopnje rasti cen na drobno v preteklem mesecu preračunani na letno raven in realne obrestne mere. Zato je utemeljena zahteva tožeče stranke, da iz obračuna zamudnih obresti oziroma odločbe mora biti razvidna tudi stopnja revalorizacijskih obresti (R) in stopnja realnih obresti (r), po kateri so bile obresti obračunane za vsako zapadlo obveznost. Obračun zamudnih obresti št. 03/93 z dne 15.6.1993, ki je sestavni del odločbe prve stopnje, teh bistvenih podatkov, na podlagi katerih je mogoče preveriti pravilnost izračuna zamudnih obresti, ne vsebuje. V obrazložitvi odločbe, s katero se naloži plačilo zamudnih obresti, morajo biti namreč navedeni in obrazloženi vsi elementi, ki vplivajo na izračun obresti in k tem spada tudi višina obrestne mere, po kateri so bile obračunane zamudne obresti za vsako zapadlo obveznost. Kot že navedeno se za carine in druge uvozne davščine zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi (3. odstavek 2. člena zakona). Vendar po mnenju sodišča ni sprejemljiva razlaga tožeče stranke obračuna zamudnih obresti po tej metodi. Predpisana konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti (gre za matematično metodo) je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja. Ta sistem za revalorizacijski del zamudnih obresti (R) priznava tudi tožeča stranka, vendar v zakonu ni podlage za njen nadaljni zaključek, da to ne velja tudi za realni del obrestne mere. Zakon namreč izrecno določa, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi, zato ta metoda velja za obračunavanje obresti v celoti.

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). V ponovnem postopku pa bo organ prve stopnje moral upoštevati tudi pripombe sodišča, ki se tičejo postopka.

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe carinskega zakona, ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.