Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko je prvostopni organ izdal odločbo in z njo odločil o vseh zahtevkih stranke, niso več podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnikov proti sklepu Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije št. ... z dne 5. 3. 2001, s katerim je le-ta zavrgla vlogo tožnikov za izdajo začasne odločbe za dodelitev številk skrajšanega izbiranja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da so tožniki dne 15. 9. 2000 vložili zahtevo za dodelitev številk skrajšanega izbiranja in da je prvostopna Uprava z odločbo št. ... z dne 24. 11. 2000 njihovo vlogo zavrnila. Zoper navedeno odločbo so se tožniki pritožili in hkrati podali predlog za izdajo začasne odločbe. Tožena stranka je njihovo pritožbo zavrnila in zoper to odločbo so tožniki vložili tožbo na Upravno sodišče. Predlog za izdajo začasne odločbe pa je tožena stranka odstopila v reševanje organu prve stopnje, ki je začasno odločbo najprej izdal, tožena stranka pa je nato na pritožbo podjetja AAA, začasno odločbo odpravila in predlog za izdajo začasne odločbe zavrgla. Tožniki so dne 21. 2. 2001 ponovno vložili predlog za izdajo začasne odločbe, ki naj nadomesti prvo začasno odločbo in s katero naj se odloči, da imajo tožniki tudi po 28. 2. 2001 in vse do pravnomočnega končanja zadeve pravico uporabljati številke skrajšanega izbiranja. Pri tem pa je, po mnenju tožene stranke, organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njihovo vlogo zavrgel. Po 221. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 - v nadaljevanju: ZUP) namreč velja, da se lahko, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, pred koncem postopka izda odločba, s katero se uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. Z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, pa se razveljavi začasna odločba, izdana med postopkom. V konkretnem primeru je prvostopni organ odločbo v glavni stvari že izdal, ko je zahtevo tožnikov za dodelitev številk skrajšanega izbiranja zavrnil. S tem je v celoti odločil o vseh zahtevkih, zato pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP sploh niso podani. Tožena stranka ne soglaša s trditvijo tožnikov, da gre pri vlogi za izdajo začasne odločbe za dodelitev številk in pri zahtevi za dodelitev številk za dve različni upravni zadevi. Gre samo za različno poimenovanje istega zahtevka na isti pravni podlagi. Z obema vlogama namreč tožniki zahtevajo popolnoma isto: dodelitev številk skrajšanega izbiranja. Izpolnjeni pa so po mnenju tožene stranke tudi pogoji, da se vloga tožnikov zavrže. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP se vloga zavrže v primeru, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno in se - če je bila izdana zavrnilna odločba - dejansko ali pravno stanje ni v ničemer spremenilo. Odločba v glavni stvari je postala z odločitvijo tožene stranke dokončna. Z njo je bil dokončno zavrnjen zahtevek tožnikov za dodelitev številk skrajšanega izbiranja. Ker je vložena tožba, je postopek še v teku. Izdana je bila meritorna zavrnilna odločba, dejansko ali pravno stanje, na katero se opira odločba, pa se ni spremenilo. Zato so po mnenju tožene stranke podani pogoji, da se vloga na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže. Tožniki tožijo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvene kršitve določb postopka. Sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, odločbo tožene stranke odpravi in ji zadevo vrne v ponovno odločanje. Vztrajajo, da pri upravni zadevi izdaje začasne odločbe za začasno uporabo obstoječih številk skrajšanega izbiranja ne gre za upravno zadevo dodelitve številk skrajšanega izbiranja. Gre za dve ločeni upravni zadevi, čeprav vsebinsko povezani, saj tudi četrti odstavek 221. člena ZUP določa, da se začasna odločba glede pravnih sredstev in izvršbe šteje za samostojno odločbo. Upravna organa zato obe zadevi zmotno obravnavata kot da gre za eno zadevo dodelitve številk skrajšanega izbiranja. Zahtevka sta vsebinsko različna: pri zahtevku za izdajo začasne odločbe gre za začasno uporabo obstoječih in že dodeljenih številk, pri zahtevku o glavni stvari pa za dodelitev novih številk zaradi spremembe zakonodaje na področju telekomunikacij. Obe zadevi imata tudi različno pravno podlago: zahteva za začasno odločbo temelji na 221. členu ZUP, zahteva za dodelitev pa na četrtem in petem odstavku 26. člena Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 57/99 - v nadaljevanju: Pravilnik). Do vložitve obravnavane zahteve je bila že izdana začasna odločba, ki pa je dne 28. 2. 2001 prenehala veljati, kljub temu da je bila dokončna in pravnomočna. Tako se je uporaba obstoječih številk začasno nehala urejati. Že po logiki stvari pa je treba takšne, temporarne odločbe obnavljati, če se želi zagotoviti nadaljnja ureditev nekega razmerja. Poleg tega v glavni upravni stvari še ni bilo pravnomočno odločeno, saj so tožnik sprožili zoper odločbo tožene stranke upravni spor in torej tudi pravnomočna zavrnilna odločba še ni bila izdana. Zato po mnenju tožeče stranke ni podan noben razlog za zavrženje vloge iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in je tožena stranka zmotno ugotovila dejansko stanje, takšno zmotno ugotovljeno dejansko stanje pa je imelo za posledico nepravilno uporabo določb postopka in nezakonito odločitev.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. V zvezi s tožbenimi navedbami še enkrat citira 221. člen ZUP in poudari, da se ne strinja, da gre pri vlogah za izdajo začasne odločbe in pri vlogi za dodelitev številk za dve različni upravni zadevi. Meni, da gre samo za različno poimenovanje istega zahtevka na isti pravni podlagi. Takšna - ponovljena - vloga pa se po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, če o stvari že teče postopek - tudi če je bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko in pravno stanje ni spremenilo, kot je to v konkretnem primeru.
Pri tožbenih predlogih in navedbah vztraja tudi tožeča stranka in v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene. Ponovno poudarja, da za zavrženje vloge niso bile podane procesne predpostavke. Če niso bili izpolnjeni vsebinski pogoji iz 221. člena ZUP, pa bi moral biti predlog kot neutemeljen zavrnjen. Postopek o dodelitvi (novih) številk je res še v teku, vendar gre za postopek o glavni stvari, medtem ko drug postopek o izdaji začasne odločbe (o dovolitvi začasne uporabe obstoječih številk) ob odločanju o predlogu tožnikov ni potekal. Pravna podlaga zahtevka za izdajo začasne odločbe ni enaka. Jasno pa je, da bo vedno ista dejanska podlaga, saj gre za soodvisna zahtevka.
V odgovoru na pripravljalno vlogo tožena stranka še enkrat poudari svoje stališče, da pri upravni zadevi izdaje začasne odločbe in pri upravni zadevi dodelitve številk ne gre za različni upravni zadevi. Z obema vlogama se zahteva ista stvar, na isti dejanski in pravni podlagi, ki je Pravilnik. Če je organ prve stopnje presodil, da ni pogojev za dodelitev številk, tudi ni pogojev za njihovo začasno dodelitev, ker Pravilnik takšne možnosti ne pozna. Po Pravilniku se številke ali dodelijo ali pa se vlogo zavrne. Zato je organ prve stopnje preizkusil najprej formalne pogoje za vlogo in ugotovil, da je bila o identičnem zahtevku izdana zavrnilna odločba in da se dejansko in pravno stanje ni spremenilo. Zato je vlogo na podlagi 129. člena zavrgel, posledično pa ni bil dolžan vloge presojati po vsebini. Različno poimenovanje pa ne vpliva na vsebino zahtevka, ki sta identična - pridobitev številk skrajšanega izbiranja. Zato tožena stranka ponovno predlaga sodišču, da tožbo tožnikov zavrne.
Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.
Tožba ni utemeljena.
Začasna odločba se izda pred koncem postopka, če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se začasno uredijo sporna vprašanja ali razmerja. Taka odločba se izda na podlagi podatkov, ki obstojijo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna (prvi odstavek 221. člena ZUP). Veljavnost začasne odločbe je časovno omejena, ker se z novo odločbo, ki se izda v glavni stvari po končanem ugotovitvenem postopku, razveljavi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom (tretji odstavek 221. člena ZUP). - Iz povedanega po presoji sodišča jasno sledi, da se začasna odločba lahko izda samo med postopkom na prvi stopnji. Samo v tem okviru ima (lahko) lastnost samostojne odločbe, na katero opozarjajo tožniki v tožbi.
Pri tem pa iz podatkov v spisih kot nesporno izhaja, da so tožniki (po pooblaščenki, ki je odvetnica) zahtevali, da se izda prav takšna začasna odločba. Že iz postavljene zahteve in iz navedb tožnikov samih je torej razvidno, da ne gre za samostojen zahtevek na začasno dodelitev številk, ampak za zahtevo po začasni odločitvi v postopku, ki je že v teku. To pa obenem pomeni, da gre že glede na citirano pravno podlago - ko se zahteva začasna odločitev pred odločitvijo v glavni stvari - pri obeh zahtevah lahko le za isto upravno stvar, ki je dodelitev številk skrajšanega izbiranja. Zato prihaja tožeča stranka sama s sabo v nasprotje, ko po eni strani postavi zahtevek na podlagi 221. člena ZUP in po drugi strani (v tožbi in pripravljalni vlogi) trdi, da sta upravni zadevi različni. Sicer pa za samostojen zahtevek po izdaji začasne odločbe, kot pravilno navaja že tožena stranka, v Pravilniku oziroma (materialnem) zakonu itak ni nobene podlage. Drugačen način odločanja pa še ne pomeni, da gre za različno upravno stvar, kot to zmotno meni tožeča stranka, ampak je bistveno, če sta zadevi različni po vsebini. Takšne, vsebinske različnosti pa tožeča stranka s sklicevanjem na različno pravno podlago in (zgolj številčno) različno izvedbo postavljene zahteve, tudi po presoji sodišča ne izkazuje. Pravno pomembno tudi ni sklicevanje tožeče stranke na izdano "temporarno" odločbo. Ta je bila izdana na podlagi druge zahteve in se obravnava v drugem postopku. Zavajajoča in neresnična pa je tudi trditev, da je omenjena odločba postala pravnomočna.
V glavni stvari pa je bila, ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odločbe, nesporno že izdana (dokončna zavrnilna) odločba. V zadevi je bilo torej že odločeno s končno odločbo, zato ima prav tožena stranka, da ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odločbe ni bilo več pogojev.
Posledično pa je, po presoji sodišča, pravilna tudi odločitev, da se zahtevek tožeče stranke zavrže. Ne sicer iz razloga, ker je izdana zavrnilna odločba. Ta namreč ni pravnomočna. Pač pa zato, ker nedvomno že teče oziroma je še v teku postopek o zahtevi za dodelitev številk in torej, po že povedanem, o isti upravni stvari. Čim pa je tako, ni podlage niti za nov zahtevek v glavni stvari in zato še manj za zahtevek za izdajo začasne odločbe v isti zadevi. Zato ima prav tožena stranka tudi, ko ugotavlja, da ni podlage za vsebinsko presojo, ampak da se takšna vloga tožnikov, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, kot nedopustna, zavrže. Ker je torej po povedanem odločba tožene stranke pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.