Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izračunu finančnega pogoja po določbah ZBPP in ZSV upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo, saj za to ni pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je namreč pravilno navedla tožena stranka, se pri izračunu lastnega dohodka prosilke upošteva njen povprečni mesečni prihodek ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali druge dejanske oziroma življenjske stroške.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) za dodelitev otroka v času zimskih in letnih počitnic, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja določbe členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni (dalje ZBPP), po katerih morata biti izkazana dva kriterija in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Navaja določbe člena 14 ZBPP, na podlagi katerega se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja in njegove družine smiselno uporabljajo določbe členov Zakona o socialnem varstvu (dalje ZSV). V skladu s 23. členom ZSV se bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Prosilka je v prošnji za dodelitev bpp kot družinske člane navedla B.B., roj. 12. 7. ..., s stalnim prebivališčem na naslovu ..., ter hčerko C.C., roj. 18. 7. ... Iz sodne poravnave, sklenjene dne 26. 1. 2011 pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. P 579/2009, ki je bila vložena v Bpp spisu 898/2011, izhaja, da je hči C.C. zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo tretji osebi D.D. Upoštevaje 23. člen ZBPP se tako otroka B.B. in C.C. ne štejeta kot družinska člana prosilke, saj za sina B.B. preživninska obveznost prosilke ne obstoji več, hči C.C. pa je dodeljena v varstvo, vzgojo in oskrbo rejnici D.D., prosilka pa zanjo plačuje 30 EUR preživnine.
Iz obvestila o nakazilu pokojnine izhaja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilke 529,25 EUR. Sled navedenega znaša prosilkin povprečni mesečni prihodek 499,25 EUR, upoštevaje preživnino v višini 30 EUR, ki jo je za hčerko C.C. prosilka dolžna plačevati. Prosilka, glede na ugotovljene mesečne prejemke, presega zgoraj navedeni z zakonom določen cenzus v višini 461,22 EUR in ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev bpp.
Glede na takšen zaključek, Organ za Bpp v nadaljevanju ni presojal, ali prosilka izpolnjuje tudi premoženjski pogoj in objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki morata biti podana kumulativno.
Na podlagi navedenega je Organ za Bpp predmetno prošnjo za dodelitev bpp kot neutemeljeno zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da se pritožuje zoper odločbo bpp, ker niso upoštevali plačilo najemnine. Prilaga pogodbo o najemu hiše, ki mesečno znaša 280 EUR. Prosi za nujno rešitev zadeve.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi, kot to določa drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo v znesku 280 EUR po pogodbi, ki jo tožnica tudi prilaga z dne 21. 10. 2010, št. 1/2010. Takšnega materialnega oziroma dejanskega stroška kot ga navaja tožnica, ni mogoče upoštevati glede na to, da zato ni nobene pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je pravilno navedla tožena stranka, se upošteva povprečni mesečni prihodek prosilke oziroma tožnice ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali drugačne dejanske oziroma življenjske stroške.
Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt utemeljen.