Jedro

Tudi če je tožnik v okviru svojih funkcij v krajevni skupnosti opravljal dolžnosti pri obrambi RS, s tem ko je izvajal (oziroma bi moral izvajati) mobilizacijo pripadnikov Teritorialne obrambe RS v krajevni skupnosti, to ne pomeni, da je opravljal dolžnosti pri obrambi RS v smislu 6. alineje 2. člena ZVV.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote A. (v nadaljnjem besedilu: prvostopni organ), št. ... z dne 19.11.2005, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva z dne 27.02.1996 za vpis v evidenco vojnih veteranov in za izdajo izkaznice vojnega veterana (v nadaljnjem besedilu: prvostopna odločba). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka povzema dejansko stanje, ki ga je v postopku ugotovil prvostopni organ. Nadalje se sklicuje še na določbo 1. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, v nadaljnjem besedilu: ZVV), ki določa, da je vojni veteran tista oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na RS v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti RS in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor. V 6. alineji 2. člena pa je določeno, da je vojni veteran pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na RS v času od 26.06. do 18.07.1991 opravljal dolžnosti pri obrambi RS. Tožnik je vpis v evidenco vojnih veteranov zahteval na podlagi vojaške knjižice št. … , ki je bila izdana dne 2.8.1993, iz katere izhaja, da je bil med vojaško agresijo na RS od dne 27.06.1991 do dne 7.7.1991 udeležen v vojni oziroma je opravljal borbene aktivnosti v Krajevni skupnosti B. (v nadaljnjem besedilu: KS), vendar pa po oceni tožene stranke navedeno ne izkazuje pravno pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo tožnika mogoče vpisati v evidenco vojnih veteranov. Iz dokumenta ukrepov za pripravljenost z dne 24.10.1977 in iz obrazca A1 iz leta 1992 nadalje izhaja, da je bil tožnik vodja obrambnih in varnostnih priprav v KS, iz priloženega dopisa Ministrstva za obrambo, Urada za obrambne zadeve, Uprave za obrambo C., Izpostava A., št. ... z dne 11.02.2004 pa izhaja, da je tožnik v času vojne aktivno deloval pri delu KS. Iz navedenega sledi, da nobena izmed priloženih listin v postopku ne izkazuje, da je bil tožnik pripadnik narodne zaščite in je kot tak opravljal dolžnosti pri obrambi RS oziroma da je bil pripadnik katere izmed drugih enot po 2. členu ZVV, zato je prvostopni organ ravnal zakonito in pravilno, ko je tožnikovo zahtevo za vpis v evidenco vojnih veteranov in za izdajo izkaznice vojnega veterana zavrnil, saj tožnik ni dokazal, da izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje statusa vojnega veterana.

Tožnik vlaga tožbo smiselno iz razloga nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in mu prizna status vojnega veterana. V tožbi povzema pritožbene navedbe in navedbe tožene stranke v izpodbijani odločbi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravnih in dejanskih ugotovitvah izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavilo.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep Ustavnega sodišča, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nadaljnji, v nadaljnjem besedilu: ZUS), razen izjem, ki so določene v členih od 105. do 107. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in pravilna. Tožena stranka je pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, pravilno uporabila materialno pravo in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov izhaja, da je pravilno odgovorila na vse pritožbene navedbe. Ker se sodišče v celoti strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe, se sodišče na podlagi 2. odstavka 71. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1) nanje v celoti sklicuje ter dodaja: Tudi po oceni sodišča je prvostopni organ pravilno presodil izvedene dokaze v predmetnem postopku in na tej podlagi ugotovil dejansko stanje, kateremu je tožena stranka z izpodbijano odločbo sledila. Tožnik je zahtevo za vpis v evidenco vojnih veteranov in za izdajo izkaznice vojnega veterana podal na podlagi vpisa v vojaško knjižico, št. … , ki je bila izdana v A. dne 2.8.1993, iz katere izhaja (rubrika 17), da je tožnik od dne 27.06.1991 do dne 7.7.1991 v KS izvajal borbene aktivnosti oziroma bil udeležen v vojni. Ker iz vojaške knjižice ne izhaja, da je tožnik v navedenem časovnem obdobju opravljal dolžnosti pri obrambi RS v okviru katere izmed taksativno naštetih kategorij v 6. alineji 2. člena ZVV, ki je pravna podlaga v tej zadevi, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je dokazni postopek usmeril v ugotovitev navedenega dejstva. Vendar pa iz vseh listinskih dokazov, ki jih je tožnik priložil tekom postopka in na katere se sklicuje tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, ter tudi iz zapisnika o zaslišanju tožnika, ne izhaja, da je tožnik dolžnosti, ki jih je v vojaški agresiji na RS opravljal pri obrambi RS, opravljal kot pripadnik Teritorialne obrambe RS, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, pripadnik narodne zaščite ali pripadnik enot za zveze Republike in občin. Navedenega namreč tožnik, tudi po presoji sodišča, tekom upravnega postopka, ni dokazal, v tožbi pa tudi ni zatrjeval dejstev oziroma predlagal dokazov v tej smeri, čeprav nosi trditveno in dokazno breme. Zato je izpodbijana odločba, ki sledi odločitvi prvostopnega organa, zakonita in pravilna, saj med postopkom ni bilo dokazano, da tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje statusa vojnega veterana. Dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnik v pritožbi zoper odločbo prve stopnje in kot ga je ugotovil prvostopni organ, namreč ne ustreza nobenemu zakonskemu stanu določenem v ZVV. Tudi če je tožnik v okviru svojih funkcij v KS opravljal dolžnosti pri obrambi RS, s tem ko je izvajal (oziroma bi moral izvajati) mobilizacijo pripadnikov Teritorialne obrambe RS v KS, to ne pomeni, da je opravljal dolžnosti pri obrambi RS v smislu 6. alineje 2. člena ZVV.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 (v zvezi z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.