Jedro

Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero obdolženec utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je bistveno bolj obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.

Izrek

I. Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Postojni je v teku kazenski postopek zoper obdolženega D. S. zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1. S spremembami in dopolnitvami letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na Okrajnem sodišču v Piranu za leto 2016 z dne 12. 5. 2016, ki jih je predsednica Okrožnega sodišča v Kopru določila na podlagi 71. člena Zakona o sodiščih (ZS), je bila pristojnost za sojenje v enajstih kazenskih zadevah Okrajnega sodišča v Piranu, med drugim tudi v tej zadevi, prenesena na Okrajno sodišče v Postojni.

2. Obdolženec je z vlogo z dne 26. 6. 2018 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti. Po navedbah obdolženca bi se postopek na drugem stvarno pristojnem sodišču, ki bi bilo bližje njegovemu stalnemu prebivališču (obdolženec živi v Izoli), lažje izvedel glede na to, da mu prihod na glavne obravnave v Postojno povzroča dodatne nepotrebne stroške, ki jih težko zmore zaradi svojega šibkega premoženjskega stanja. Poleg tega so tudi priče z območja Obale. Glede na navedeno meni, da bi bilo v obravnavi zadevi smotrno prenesti pristojnost na Okrajno sodišče v Kopru ali Okrajno sodišče v Piranu.

3. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče. 5. Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero obdolženec utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je bistveno bolj obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka1. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pristojnost v obravnavani zadevi prenesena na Okrajno sodišče v Postojni zaradi manjše obremenjenosti tega sodišča z reševanjem zadev v primerjavi z Okrajnim sodiščem v Piranu. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je tudi Okrajno sodišče v Kopru bistveno bolj obremenjeno kot Okrajno sodišče v Postojni. Prenos pristojnosti na navedeni sodišči bi lahko vodil v bistveno podaljšanje postopka. Ob upoštevanju teh dejstev tudi oddaljenost prebivališča prič zaradi njihove maloštevilčnosti ne more predstavljati relevantne okoliščine za presojo utemeljenosti prenosa pristojnosti.

6. Ker v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navedene okoliščine ne bi vplivale na lažjo izvedbo postopka, ampak bi, upoštevaje večjo obremenjenost Okrajnih sodišč v Kopru oz. Piranu, vodile celo v bistveno daljše trajanje postopka, pritožbeno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.

1 Tako sklep VSRS I Kr 23970/2016 z dne 11. 1. 2018.