Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Izpodbijana odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo pritožnice za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence, sama po sebi še ne pomeni odločitve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku. Pomeni zgolj to, da je ta radijska frekvenca po poteku roka, za katerega je bila pritožnici dodeljena, nezasedena in da jo bo tožena stranka lahko v prihodnosti po izvedenem javnem razpisu z odločbo ponovno dodelila. Neposredna povezava med izpodbijano odločbo o zavrnitvi njene vloge za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence ... MHz in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti, torej ni podana.
Postopek za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ureja Zakon o elektronskih komunikacijah v podpoglavju 2.1, V. poglavja, iz 33. člena tega zakona pa izhaja, da tožena stranka izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (praviloma) le po predhodnem javnem razpisu, na kar opozarja tudi pritožnica. Pritožnica pa v zahtevi za izdajo predlagane začasne odredbe ni navajala, da bi bil takšen javni razpis že začet oziroma kdaj naj bi bil izveden, tega tudi v pritožbi ne zatrjuje. Niti ni navajala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi lahko šlo za oddajo radijske frekvence brez javnega razpisa. Zato je sodišče prve stopnje pritožničine trditve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku še pred pravnomočno sodno odločbo utemeljeno zavrnilo kot nekonkretizirane. Posledično je torej treba pritrditi tudi presoji sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala, da ji v primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu dodelitev radijske frekvence ne bi mogla biti podaljšana. Zgolj sicer jasno izražen namen tožene stranke, da to frekvenco dodeli drugemu imetniku pa, sam po sebi še ne pomeni, da se bo to zgodilo pred pravnomočnostjo odločitve o pritožničini vlogi za podaljšanje dodelitve te radijske frekvence in s tem nastanek zatrjevane težko popravljive škode.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper odločbo, št. 38111-92/2020/5 z dne 4. 1. 2021, s katero je tožena stranka zavrnila njeno vlogo za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 892727 z dne 24. 9. 2010, s katero ji je bila dodeljena radijska frekvenca ... MHz na oddajni lokaciji Jesenice. Tožeča stranka je s tožbo vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, naj sodišče podaljša časovno veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, št. 892727 z dne 24. 9. 2010, za obdobje do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem postopku oziroma podrejeno, naj toženi stranki prepove izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radijsko frekvenco ... MHz na oddajni lokaciji Jesenice za obdobje do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem postopku.
2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala težko popravljive škode kot pogoja iz drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V obrazložitvi je navedlo, da tožeča stranka področje Jesenic s svojim radijskim programom pokriva s tremi radijskimi frekvencami, zato težko popravljive škode, ki bi ji nastala zaradi izgube predmetne frekvence ... MHz, ni izkazala, saj bo njen radijski program na območju Jesenic še vedno pokrit in ga bo mogoče poslušati. Tudi sicer ni konkretizirala, koliko manj poslušalcev bi imela zaradi morebitne trajne izgube te radijske frekvence in kaj bi to pomenilo za njeno poslovanje. Poleg tega ni izkazala niti ireverzibilnosti morebitne škode, saj ji bo tožena stranka v primeru uspeha z obravnavano tožbo lahko podaljšala veljavnost predmetne frekvence ali ji dodelila drugo primerljivo frekvenco.
3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bo v primeru, če ustrezna začasna odredba ne bo izdana, tožena stranka radijsko frekvenco Jesenice ... MHz dodelila drugemu imetniku, zato ji bo zaradi izpodbijane odločbe nastala nepopravljiva škoda v obliki trajne izgube radijske frekvence. Nepravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala težko popravljive škode. Ne strinja se niti z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da lahko pokriva območje Jesenic z drugimi radijskimi frekvencami, saj je radijska frekvenca Jesenice ... MHz nujno potrebna za pokrivanje območja na delu Slovenskega Javornika, celotne Koroške Bele in severovzhodnega dela Jesenic, ki jih ne more pokrivati z nobeno drugo radijsko frekvenco. Meni, da je napačno tudi stališče sodišča prve stopnje, da ni izkazala ireverzibilnosti škode. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.
4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba neutemeljena in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj jo zavrne.
5. Pritožnica je po vložitvi pritožbe in izteku pritožbenega roka vložila tudi dopolnitev pritožbe z dne 11. 3. 2021, tožena stranka pa odgovor na dopolnitev pritožbe z dne 17. 3. 2021, na katerega je nato pritožnica odgovorila z vlogo z dne 23. 3. 2021. **K I. točki izreka**
6. Pritožba ni utemeljena.
7. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.
8. Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetnost nastanka oziroma obstoj težko popravljive škode. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Podana mora biti torej neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti. Namen začasne odredbe je namreč zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ki mora biti izpolnjen tudi pri izdaji ureditvene začasne odredbe iz tretjega odstavka istega člena, postavlja zahtevo, da stranka izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi kljub njenemu uspehu, ne bo dosežen namen upravnega spora.1
9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pritožnica nastanka težko popravljive škode, ki je po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 pogoj tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe, ni izkazala.
10. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je pritožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot nepopravljivo škodo navajala, da bo tožena stranka brez izdaje začasne odredbe radijsko frekvenco ... MHz dodelila drugemu imetniku, kar naj bi tudi bil namen tožene stranke. Dodelitev te frekvence drugemu imetniku pa bi pomenila, da je njej ne bo mogla več dodeliti niti v primeru uspeha s tožbo v tem upravnem sporu. Zato tudi v pritožbi meni, da sodno varstvo brez izdane predlagane začasne odredbe ne bi bilo več učinkovito.
11. Vrhovno sodišče glede na pritožbene navedbe najprej pojasnjuje, da izpodbijana odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo pritožnice za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence, sama po sebi še ne pomeni odločitve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku. Pomeni zgolj to, da je ta radijska frekvenca po poteku roka, za katerega je bila pritožnici dodeljena, nezasedena in da jo bo tožena stranka lahko v prihodnosti po izvedenem javnem razpisu z odločbo ponovno dodelila. Neposredna povezava med izpodbijano odločbo o zavrnitvi njene vloge za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijske frekvence ... MHz in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki jo želi z zahtevano izdajo začasne odredbe preprečiti, torej ni podana.
12. Postopek za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ureja Zakon o elektronskih komunikacijah v podpoglavju 2.1, V. poglavja, iz 33. člena tega zakona pa izhaja, da tožena stranka izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (praviloma) le po predhodnem javnem razpisu, na kar opozarja tudi pritožnica. Pritožnica pa v zahtevi za izdajo predlagane začasne odredbe ni navajala, da bi bil takšen javni razpis že začet oziroma kdaj naj bi bil izveden, tega tudi v pritožbi ne zatrjuje. Niti ni navajala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi lahko šlo za oddajo radijske frekvence brez javnega razpisa. Zato je sodišče prve stopnje pritožničine trditve o dodelitvi te radijske frekvence drugemu imetniku še pred pravnomočno sodno odločbo utemeljeno zavrnilo kot nekonkretizirane. Posledično je torej treba pritrditi tudi presoji sodišča prve stopnje, da pritožnica ni izkazala, da ji v primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu dodelitev radijske frekvence ne bi mogla biti podaljšana. Zgolj sicer jasno izražen namen tožene stranke, da to frekvenco dodeli drugemu imetniku pa, sam po sebi še ne pomeni, da se bo to zgodilo pred pravnomočnostjo odločitve o pritožničini vlogi za podaljšanje dodelitve te radijske frekvence in s tem nastanek zatrjevane težko popravljive škode.
13. Neutemeljen je torej očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Nestrinjanje z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, pa ne utemeljuje očitka o bistveni kršitvi pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
14. Ker pritožnica v obravnavanem primeru ni izkazala zatrjevane izgube radijske frekvence v primeru uspeha s tožbo v tem upravnem sporu, tudi ne gre za odstop od stališča Vrhovnega sodišča v sklepu I Up 303/2016 z dne 23. 11. 2016. Stališče iz tega sklepa, na katerega se pritožnica sklicuje, se namreč nanaša na nepopravljivost škode v primeru, ko je bila izguba radijske frekvence (kot možnost nastanka nepopravljive škode) izkazana. Zato je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave zaradi odstopa od sodne prakse.
15. Ker dodelitev frekvence drugemu imetniku ni predmet izpodbijane določbe, druge škode pa pritožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni uveljavljala, se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem opredeljevalo do vprašanja o ustreznem pokrivanju pritožničinega radijskega programa na območju Jesenic. Ker to vprašanje za odločitev ni pravno odločilno, se tudi Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do navedb, ki jih pritožnica s tem v zvezi navaja v pritožbi in kasnejših vlogah. Če že možnost dodelitve frekvence drugemu imetniku pred odločitvijo o tem upravnem sporu ni izkazana, je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nebistveno tudi vprašanje, ali bi bilo mogoče pritožnici dodeliti drugo ustrezno frekvenco in na kateri podlagi. Zato se Vrhovno sodišče tudi do pritožbenih navedb v zvezi s tem ni opredeljevalo.
16. Ker pritožnica ni izkazala težko popravljive škode, so za odločitev o pritožbi nebistvene tudi pritožbene trditve, ki se nanašajo na načelo sorazmernosti in prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.
17. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).
**K II. točki izreka**
18. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Up 84/2018, I Up 22/2020 in I Up 72/2020.