Jedro

Pravno podlago za vračilo sredstev iz naslova BPP predstavlja 48. člen ZBPP, ki pogojuje vračilo z delnim ali celotnim uspehom v postopku in da obstaja na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobljeno premoženje oziroma dohodki, pri tem pa se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobljeno. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v 8. točki obrazložitve glede temelja za vračilo sredstev iz naslova BPP sklicevala le na en predmet dedovanja in sicer na nepremičnino, na posamezni del št. 5 v stavbi ... k.o. ...

Sodišče zaključuje, da je nedvomno tožnik pridobil dediščino oziroma premoženje, s tem ko je za prej omenjeno nepremično vpisan kot eden od solastnikov in da morebitno oviranje pri izvrševanju lastninske pravice ne more predstavljati pravno upoštevanega ugovora, da do dedovanja ni prišlo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) tožniku naložil, da je dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova BPP v višini 552,89 EUR, in sicer v 18 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer so bili določeni tudi roki zapadlosti posameznega obroka, na tam navedeni transakcijski račun, v primeru zamude skupaj s pripadki. V primeru zamude s plačilom enega obroka, zapade v plačilo celotni dolgovani znesek in bo podan predlog za izvršbo za celoten dolgovan znesek na pristojni davčni organ.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka tožniku z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 62/2016 z dne 13. 1. 2016 dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje v zapuščinskem postopku IV D 1269/2010 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, po dne ... 4. 2010 umrli A. A. iz Ljubljane ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 62/2016 z dne 31. 1. 2018 je bil dodeljenemu izvajalcu BPP, odvetniku B. B., izplačan znesek v višini 494,59 EUR. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 1269/2010 z dne 5. 1. 2016 je bil sodni izvedenki C. C. iz Ljubljane izplačan znesek v višini 58,30 EUR. Skupno je bil iz naslova BPP izplačan znesek v višini 552,89 EUR. Zapuščinski postopek je bil pravnomočno končan dne 5. 4. 2017 s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 1269/2010 z dne 26. 7. 2016, iz katerega izhaja, da je tožnik na podlagi oporoke prejel solastniški delež do ½ na posameznem delu št. 5 v stavbi št. ... k.o. ..., delež do ½ zemljiškoknjižne nevpisane garaže na naslovu ... v Ljubljani ter vsa denarna sredstva zapustnice na računu pri D., d.d., s stanjem na dan smrti 2.524,68 EUR, vsa denarna sredstva na varčevalnem računu pri E. v višini 144,80 EUR in neizplačane dajatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) v višini 1.609,06 EUR.

3. Tožena stranka v izpodbijani odločbi citira prvi, drugi in tretji odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je bil na podlagi 48. člena ZBPP pozvan, da se v roku 8 dni izjavi, glede prejema premoženja po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 1269/2010 z dne 26. 7. 2016. Tožnik se glede prejema premoženja na podlagi prej navedenega sklepa o dedovanju ni izjasnil, je pa navedel, da s postopkom izvršbe ni začel ter da je moral F. F. po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, III P 443/2020 plačati 659,13 EUR. Tožena stranka je s pozivom 20. 06. 2022 tožnika seznanila, da bo na podlagi 48. člena ZBPP izdala odločbo za vračilo sredstev, izplačanih iz naslova BPP in da ima tožnik skladno s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP možnost predlagati obročno vračilo dolga. V odgovoru, ki ga je tožena stranka prejela dne 27. 6. 2022, je tožnik ponovno navedel, da je moral F. F. plačati skladno z odločbo sodišča III P 443/2020, pri čemer je dodatno navedel, da predhodnega poziva na pojasnitev ni prejel, posledično se nanj ni odzval in je njegov odgovor izmišljen, zato zahteva, da se zahtevek za vračilo zavrže. 4. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, uspel in da je prejel premoženje v višji vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačil iz sredstev za BPP. Prejeto premoženje ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Iz elektronske zemljiške knjige izhaja, da je tožnik lastnik do 21/50 nepremičnine, stavba št. ..., posamezen del stavbe št. 5, k.o. ..., kar je bilo med drugim predmet dedovanja po zgoraj navedenem sklepu o dedovanju. Na obveznost vračila sredstev izplačanih iz naslova BPP ne vplivajo niti navedbe tožnika, da je bil dolžan F. F. plačati po odločitvi sodišča III P 443/2020, saj gre za drugo pravdno zadevo in ne za postopek, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP. Zato toženka ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za vračilo BPP v višini 552,89 EUR, v skladu s pravim odstavkom 48. člena ZBPP. Čeprav tožnik ni predlagal obročnega vračila dolga, je tožena stranka sama odločila o načinu in času vračila dolga, kot izhaja iz izreka, ob smiselni uporabi tretjega odstavka 43. člena ZBPP.

5. Tožnik v laični tožbi navaja, da sodni izvedenki ne dolguje ničesar, temveč F. F., ki je založila predujem za sodno izvedenko po sklepu okrajnega sodišča, zato je znesek v višini 58,30 EUR neupravičen. Tožnik navaja, da je podedoval ½ „stanovanja garaže“, znesek 144,80 EUR, minus 8 % iz varčevalnega računa pri E. Opozarja, da je vsoto 1.524,68 EUR G. G. nezakonito dvignil dne 2. 4. 2005, pred pravnomočno sodbo upravnega sodišča U 2518/2006. Navaja, da od SPIZ (opomba sodišča – pravilno ZPIZ) ni dobil ničesar, tudi 1.609,06 EUR ne, ker je bila pomota, ki se jo lahko preveri na ZPIZ. Tožnik citira določbo prvega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in opozarja, da mu F. F. in sinovi vseskozi preprečujejo uporabo njegove lastnine. O tem teče pravdni postopek I P 824/2021. Zatrjuje, da od dediščine ni dobil ničesar, poleg tega pa zaradi netočnosti sodnih podatkov predlaga zavrženje in se sklicuje na pravnomočno dedno sodbo. Zahteva, da se zahtevek razveljavi do konca pravde I P 824/2021. 6. Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne in utemeljene razloge za svojo odločitev. Sodišče je zato sledilo obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

9. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku dodeljena BPP in da ga je v okviru te dodeljene BPP v navedenem zapuščinskem postopku zastopal odvetnik B. B., ter da je bil oproščen stroškov sodnega izvedenca in cenilca za gradbeništvo. Med strankama je prav tako nesporno, da je bilo za navedeno zastopanje odvetniku B. B. izplačan znesek v višini 494,59 EUR in sodni izvedenki znesek v višini 58,30 EUR, skupaj torej iz naslova BPP znesek v višini 552,89 EUR. Med strankama pa je sporno, ali tožnik, kaj dolguje toženi stranki ter ali je tožnik v zapuščinskem postopku IV D 1269/2010, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani po ... 4. 2010 umrli A. A. iz Ljubljane sploh karkoli dedoval. 10. Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. 11. Sodišče ne sledi tožniku, da sodni izvedenki ne dolguje ničesar, pač pa samo F. F., ki je založila predujem za sodno izvedenko ter zato sam ne dolguje zneska v višini 58,30 EUR. Tožnik v tožbi razen pavšalnih navedb ne navede ničesar, niti za svoje trditve ne predloži nobenih dokazov, pri čemer sodišče izpostavlja, da tožnik res ne dolguje ničesar sodni izvedenki, pač pa je dolžan navedeni znesek poravnati toženi stranki. Sodišče popolnoma sledi prepričljivim in konkretnim razlogom obrazložitve izpodbijane odločbe v tem delu in sicer, da navedbe tožnika, da je bil dolžan po odločitvi Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 443/2020 plačati F. F., ne vplivajo na obveznost vračila sredstev izplačanih iz naslova BPP, ker gre za drugo pravdno zadevo in ne za postopek, za katerega je bila tožniku odobrena pravna pomoč.

12. Tožnik v tožbi zatrjuje, da ni od dediščine dobil ničesar, hkrati v tožbi priznava, da je podedoval solastniški delež do ½ „stanovanja garaže“. Pri tem opozarja, da mu F. F. in sinovi preprečujejo, da bi izvrševal lastninsko pravico na omenjenem objektu, o čemer teče pravdni postopek I P 824/2021. Zatrjuje, da je iz varčevalnega računa E. dobil le 144,80 EUR in da zneska od ZPIZ ni dobil, kar naj sodišče preveri. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka v 3. točki obrazložitve izpodbijane odločbe povzema sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 1269/2010 z dne 26. 7. 2016 in predmete oziroma premoženje, ki jih je na podlagi tega sklepa dedoval tožnik. V tej točki je navedeno, da je na podlagi oporoke dedoval solastniški delež do ½ na posameznem delu št. 5 v stavbi št. ... k.o. ..., delež do ½ zemljiškoknjižne nevpisane garaže na naslovu ... v Ljubljani, vsa denarna sredstva zapustnice na računu pri D., d.d., vsa denarna sredstva zapustnice na varčevalnem računu pri E. in neizplačane dajatve zapustnice pri ZPIZ. Po povedanem je tožnikov tožbeni ugovor, da ni ničesar podedoval tudi po presoji sodišča neutemeljen.

13. Pravno podlago za vračilo sredstev iz naslova BPP, kot pojasnjeno, predstavlja 48. člen ZBPP, ki pogojuje vračilo z delnim ali celotnim uspehom v postopku in da obstaja na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobljeno premoženje oziroma dohodki, pri tem pa se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobljeno. Sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka v 8. točki obrazložitve glede temelja za vračilo sredstev iz naslova BPP sklicevala le na en predmet dedovanja in sicer na nepremičnino, na posamezni del št. 5 v stavbi št. ... k.o. ... Tožnik pa ni podal nikakršnih navedb, da bi se od njega terjalo več, kot je sam v zapuščinskem postopku dejansko dobil. Posledično se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb, da dejansko ni prejel denarnih sredstev zapustnice na računu pri D., d.d. in neizplačane dajatve ZPIZ, saj za vračilo sredstev iz naslova BPP zadostuje delni uspeh v pravdi in sama pridobitev premoženja.

14. Tožnik v tožbi navaja, da mu F. F. in sinovi preprečujejo uporabo podedovane nepremičnine, ki je v solastnini in na ta način utemeljuje, da od dediščine ni dobil ničesar. Sodišče na tem mestu ugotavlja, da se skladno s prvim odstavkom 11. člena SPZ domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, pri čemer je tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotovila, da solastništvo nepremičnine tožnika v deležu 21/50 potrjuje izpisek iz elektronske zemljiške knjige. Sodišče zaključuje, da je nedvomno tožnik pridobil dediščino oziroma premoženje, s tem ko je za prej omenjeno nepremičnino vpisan kot eden od solastnikov in da morebitno oviranje pri izvrševanju lastninske pravice ne more predstavljati pravno upoštevanega ugovora, da do dedovanja ni prišlo. Skladno s sodno prakso na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela tožena stranka, ker je ugodila tožnikovi prošnji za BPP, ne vpliva trenutna nemožnost razpolaganja premoženja1. 15. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, ki izhaja iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 1269/2010 z dne 26. 7. 2016. 1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1688/2018 z dne 13. 11. 2018.