Jedro

Pri disciplinskem ukrepu prepovedi izvajanja ribolova za določen čas gre za civilnopravno razmerje med strankama.

Izrek

1. Upravno sodišče Republike Slovenije se izreka za stvarno nepristojno v tej zadevi. 2. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v B kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

Obrazložitev

Tožnik vlaga tožbo proti odločbi tožene stranke "Odgovor na pritožbo" z dne 10. 11. 2004, ker mu je bil z odločbo Disciplinskega razsodišča izrečen disciplinski ukrep dve leti prepovedi izvajanja ribolova kot člana RD A v vodah RD A. Predmet tega spora je izrek disciplinskega ukrepa in prepoved izvajanja ribolova za dve leti.

Na podlagi 1. odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Sodišče je v tej zadevi sledilo načelnemu pravnemu mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki je bilo sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 16. 6. 1999 (Pravna mnenja I/1999). V tem svojem načelnem pravnem mnenju je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v sporu o izključitvi člana lovske družine odloča sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku. V svoji obrazložitvi je navedlo, da je vprašanje prenehanje članstva v društvu tako pomembna pravica, da mora uživati sodno varstvo po 23. členu Ustave RS, pri tem pa je poudarilo samo naravo pravice do članstva v društvu kot pravice združevanja oziroma temeljne človekove pravice in svoboščine (15. člen in 42. člen Ustave RS).

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76 in 42/86, v nadaljevanju: ZSlaR) določa v 38. členu, da občan, ki je bil s sklepom ribiške organizacije izključen iz ribiške družine, lahko vloži v 30 dneh po prejemu sklepa o izključitvi zahtevo, da o tem odloči pristojno samoupravno sodišče pri Zvezi ribiških družin. V 55. členu pa ta zakon določa, da dokler ne bodo ustanovljena samoupravna sodišča iz 38. člena, odloča o pritožbah glede sprejema v članstvo oziroma izključitvi posebno razsodišče pri Ribiški zvezi Slovenije. Zakon o samoupravnih sodiščih je prenehal veljati na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 14/94), iz Statuta Ribiške zveze Slovenije (v nadaljevanju: statut), ki je bil sprejet na skupščini Ribiške zveze Slovenije dne 7. 12. 2002, pa izhaja, da posebno razsodišče pri Ribiški zvezi Slovenije ni ustanovljeno oziroma ga statut ne predvideva. Statut predvideva kot organ Ribiške zveze Slovenije le disciplinsko sodišče, njegove pristojnosti (30. člen statuta) pa so omejene na obravnavo kršitev članov, organov in posameznih predsednikov oziroma članov organov ter delavcev strokovne službe in na obravnavo kršitev: neizpolnjevanja določil statuta in drugih splošnih aktov, neizvrševanje sklepov organov Ribiške zveze Slovenije, rušenje ugleda Ribiške zveze Slovenije. Disciplinsko sodišče pa lahko izreče ukrep: opomin, javni opomin in odpoklic funkcije. Proti sklepu, s katerim je bila ugotovljena kršitev, pa ima prizadeti pravico do pritožbe na skupščino, ki dokončno odloči o zadevi. Tako iz določil statuta ne izhaja, da bi delovalo posebno razsodišče pri Ribiški zvezi Slovenije po 55. členu ZSlaR.

Ribiška družina A in Ribiška zveza Slovenije sta pravni osebi zasebnega prava po 2. členu Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95), to pa potrjuje tudi statut v 3. členu. Spor o veljavnosti oziroma zakonitosti izključitve člana iz društva oziroma o izreku disciplinskega ukrepa prepovedi izvajanja ribolova za določen čas se tako nanaša na razmerja dveh strank in gre za spor iz civilnopravnega razmerja po 1. členu ZPP, o teh sporih pa se odloča v pravdnem postopku. Sodišče je pri tem sledilo že citiranemu načelnemu pravnemu mnenju, ki se sicer nanaša na izključitev iz članstva iz lovske družine, vendar meni, da gre tudi pri izreku disciplinskega ukrepa, to je prepovedi izvajanja ribolova za določen čas, za spor iz civilnopravnega razmerja med dvema strankama.

Sodišče se je v tej zadevi izreklo za stvarno nepristojno in bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo zadevo stvarno in krajevno pristojnemu sodišču splošne pristojnosti, to je Okrajnemu sodišču v B.