Jedro

Ker tožnik revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča ni vložil prek pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, niti ni navajal ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizija, ki jo je vložil tožnik sam, ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo revizijo, ki jo je tožnik vložil dne 4.7.2005 zoper sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp X/Y z dne 26.5.2005. Tožnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da je odločitev sodišča neživljenjska, ki v ničemer ne potrjuje pravilnosti sodbe. Zaradi predolgo trajajočega sodnega postopka in nepravične sodbe je že štiri leta brez kakršnihkoli denarnih prejemkov. Ne strinja se s tem, da ga mora v revizijskem postopku zastopati odvetnik. To pomeni, da v takšnem primeru brez denarja ne more priti do pravice v sodnem postopku. Vsa resnica je napisana v vlogi za revizijo, zaradi česar je po njegovem pravno veljavna. Meni, da mu iz teh razlogov ne bo potrebno iskati pravice in poštenosti pri drugih državnih ustanovah.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove revizije pravilna. Podlaga za takšno odločitev je v določbi 3. odst. 86. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/04), po kateri lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odst. 86. čl. ZPP).

Bistveni namen sprejema takšnih določb, ki predpisujejo obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po kvalificiranih pooblaščencih, je predvsem v razlogu interesa pravdnih strank. Za stranko je sodno varstvo učinkovitejše, če jo zastopa kvalificirani pooblaščenec, ki je lahko odvetnik ali oseba s pravniškim državnim izpitom oz. ima takšno kvalifikacijo sama stranka. Poleg tega obvezno zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu v revizijskem postopku pripomore k višji kakovosti sojenja. Stranka namreč v takšnem postopku, ko praviloma izpodbija sodbo pritožbenega sodišča, ne napada samo argumente nasprotne stranke, temveč tudi pravne razloge izpodbijane sodbe.

V konkretnem primeru je tožnik vložil zoper sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pd X/Y z dne 26.5.2005 revizijo, glede katere ni predložil nikakršnega pisnega pooblastila, da je bila vložena po kvalificiranem pooblaščencu, ki je odvetnik, kot je to predpisano z določbo 3. odst. 86. čl. ZPP. Poleg tega tožnik ob vložitvi takšne vloge ni zatrjeval in se izkazal z dokazom, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bi se potem ob izkazanosti njegove pravne kvalifikacije revizija lahko upoštevala. Ker je tako tožnik v sporu vložil revizijo sam, ki v skladu z navedenimi procesnimi dolčbami nima te pravice, jo je sodišče prve stopnje pravilno kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče glede na tožnikovo pritožbeno sklicevanje, da zaradi pomanjkanja denarja ne more priti do poštenega zastopanja in sojenja, navaja, da je imel v sporu možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč v skladu z zakonom o brezplačni pravni pomoči, kot ga je pravilno informiralo sodišče prve stopnje v pisni vlogi z dne 9.9.2005. Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sklepa ugotovilo, da tožnikove pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker pritožbeno sodišče tako v zvezi s postopkom na prvi stopnji kot izdanim sklepom tudi ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev postopka, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).