Jedro

Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, razveljavi sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrne.

Upnica je dolžna povrniti dolžnici stroške postopka v znesku

95.984,00 SIT v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naložilo dolžnici, da upnici plača glavnico v znesku

707.429,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26.6.2001 dalje ter stroške izvršbe v znesku 16.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi dalje. Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo dolžničin ugovor.

Proti takšni odločitvi je dolžnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb izvršilnega in pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo ugovoru in razveljavitvijo sklepa o izvršbi, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče v smislu 2. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) paziti, ali je listina, na podlagi katere je izvršba dovoljena, izvršilni naslov ali verodostojna listina. Nobena od listin, ki so bile podlage za izdajo sklepa o izvršbi, ni verodostojna listina, saj nobena ni naslovljena na dolžnico in ne vsebuje datuma zapadlosti terjatve. Upnik bi na podlagi teh listin lahko uveljavljal svojo terjatev le v sodnem postopku s tožbo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi upnica predlaga izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine na podlagi izpiska odprtih postavk, ki se glasi na skupen znesek 845.653,88 SIT in ki ga je izdal M. D., kupoprodajne pogodbe, sklenjene med M. D., d.d. in dolžnico, cesijo M. D., d.d, s katero odstopa upnici terjatev zaradi plačila odškodnine v višini 707.429,20 SIT in listine o nakazilu 707.429,20 SIT M. D., d.d.. V smislu določila 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) bi lahko bil verodostojna listina le omenjeni izpisek odprtih postavk oziroma izpisek iz poslovnih knjig, ki pa se glasi na M. D., d.d. in ne na upnico. Po določilu 1. odstavka 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, vendar le, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Tudi če bi šteli, da je mogoče omenjeno določbo uporabiti tudi v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine, bi bilo treba v obravnavanem primeru zavrniti izvršilni predlog že zato, ker ne izpolnjuje omenjenega pogoja iz 24. člena ZIZ, saj upnica ni predložila javne oziroma po zakonu overjene listine o prenosu terjatve. Pri tem omenjeno zakonsko določilo ne dela nikakršne razlike med pogodbeno cesijo in legalno cesijo, kot bi bilo mogoče razumeti razloge sodišča prve stopnje, češ da v obravnavani zadevi ne gre za cesijsko pogodbo, ampak za subrogacijo. Ker v obravnavani zadevi torej zahtevani pogoj iz določila 1. odstavka 24. člena ZIZ ni podan, bo moral upnik v pravdi izposlovati izvršilni naslov zoper dolžnico in šele nato predlagati zoper njo izvršbo. Iz navedenih razlogov je sodišče odločilo kot v izreku tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).