Jedro

Čeprav je bila tožena stranka opozorjena na posledice, če na tožbo ne odgovori, je z odgovorom na tožbo čakala do zadnjega dne, ko pa svojega pooblaščenca ni mogla najti, saj je bila pisarna zaradi bolezni zaprta. Bolezen pooblaščenca ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi si tožena stranka lahko poiskala drugega pooblaščenca za vložitev odgovora na tožbo, zato je predlog za vrnitev v prešnje stanje pravilno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitv v prejšnje stanje ugodi. V pritožbi navaja, da v zadevi ni bilo sporno, da je bila pisarna pooblaščenca tožene stranke zaprta od 14.2. do 18.2.2004 (pravilno od 14.2. do

18.2.2005) in da je rok za vložitev pritožbe (pravilno odgovora na tožbo) iztekel dne 14.2.2005. Po mnenju tožene stranke je bil izkazan opravičljiv razlog, zaradi česar je tožena stranka zamudila procesno dejanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen vzrok, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje dovolilo toženi stranki vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbo 116. čl. ZPP. Tožena stranka je tožbo tožnice prejela v odgovor skupaj z opozorilom na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podala v roku 30 dni od vročitve (poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - l. št. 7). Ker je tožena stranka tožbo skupaj z omenjenim pozivom prejela 14.1.2005, je vsekakor imela dovolj časa, da bi si poiskala pooblaščenca, ki bi ji sestavil odgovor na tožbo. S tem, ko je tožena stranka čakala z odgovorom na tožbo do zadnjega dne zakonsko določenega roka (1. odst. 277. čl. ZPP) in svojega pooblaščenca zaradi njegove bolezni ni uspela najti, bi si morala zagotoviti zastopanje po drugem pooblaščencu, če sama ni imela dovolj pravnega znanja za sestavo odgovora na tožbo. Ker tega ni storila, sama nosi posledice tega svojega pasivnega ravnanja.

Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega vzroka, zaradi katerega bi zamudila rok za vložitev odgovora na tožbo, je ravnalo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, saj je bila ta vrnitev v prejšnje stanje predlagana iz očitno neupravičenega razloga (2. odst. 120. čl. ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan, niti niso bili podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti in potrditi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.