Jedro

Preizkus znanja po določbah 1. odstavka 82. člena ZZasV so lahko, do poteka prehodnega obdobja, opravljale osebe, ki so se zaposlile po uveljavitvi ZZasV. Ker tožniku službena izkaznica v zvezi s prejšnjo zaposlitvijo ni bila izdana, ne more biti obravnavan drugače kot novozaposlena oseba. To pa po poteku prehodnega obdobja pomeni, da mora izpolnjevati vse pogoje po rednih določbah tega zakona in da zanj ureditev po 1. odstavku 82. člena ne pride v poštev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za notranje zadeve je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo tožnika za podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik na poziv organa, da nepopolno vlogo v danem roku dopolni s kopijo nacionalne poklicne kvalifikacije zasebnega varovanja, predložil potrdilo o opravljenem preizkusu znanja. Iz potrdila je razvidno, da je tožnik dne 22. 3. 2004, skladno s Pravilnikom o opravljanju preizkusov znanj Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje v zvezi s 1. odstavkom 82. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 do 41/09, v nadaljevanju: ZZasV), uspešno opravil preizkus znanja za varnostnike. Pooblaščena uradna oseba je tožnika obvestila, da se navedeno potrdilo ne more priznati kot nacionalna poklicna kvalifikacija. Prehodno obdobje, na katerega se nanaša prvi odstavek 82. člena ZZasV, je namreč veljalo do januarja 2006, ko so bile podeljene prve nacionalne poklicne kvalifikacije za varnostnike. Od takrat morajo vse novo zaposlene osebe, ki želijo pridobiti službeno izkaznico zasebnega varovanja, k vlogi priložiti ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Iz uradnih podatkov sledi, da tožnik za izdajo službene izkaznice doslej še ni zaprosil in je tudi nikoli ni posedoval, kar pomeni, da ni nikoli opravljal dejavnosti zasebnega varovanja. Tožnik je bil zato, z opozorilom na posledice, ponovno pozvan, da vlogo ustrezno dopolni v danem 60-dnevnem roku. Poziv mu je bil po pooblaščenki vročen 21. (prav: 31.) 3. 2010. Ker vloge v danem roku ni dopolnil, se ta zavrže na podlagi 67. člena ZUP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toži iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena ZUS-1, razen iz razloga ničnosti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži izdajo službene izkaznice, povrnitev stroškov postopka in razlike v plači zaradi neizdaje službene izkaznice. Tožnik je 22. 3. 2004 opravil izpit za varnostnika v skladu s takrat veljavno zakonodajo in bil od 6. 4. 2004 do 28. 8. 2004 tudi zaposlen kot varnostnik, na delovnem mestu varnostnik I v družbi A., ki se ukvarja z zasebnim varovanjem. Imel je tudi službeno izkaznico, ki pa jo je moral vrniti tožeči stranki na podlagi 2. odstavka 50. člena ZZasV. Tožnik je torej preizkus znanja opravil v prehodnem obdobju, pred januarjem 2006. Drugi odstavek 82. člena ZZasV določa, da imajo varnostniki, ki so opravili preizkus znanja za varnostnika, pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik v skladu z ZZasV. Tožnik se je v letih od 2007 do 2010 posvetil študiju, vendar v letu 2010 ni novo zaposlen varnostnik, ker je to delo pred tem že opravljal. ZZasV pa niti v 20. niti v 82. členu ne določa, da mora varnostnik, v kolikor ni v evidenci oseb po 64. členu ZZasV, ponovno opravljati NPK varnostnik. Tožena stranka je v zadevi odločala več kot 4 mesece, zaradi česar je imel tožnik v tem obdobju za 71,00 EUR nižjo plačo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri sprejeti odločitvi in razlogih. ZZasV v 20. členu določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je pri imetniku licence zaposlena in neposredno opravlja zasebno varovanje kot varnostnik. Iz evidence oseb, ki opravljajo varnostne storitve in jo na podlagi 64. člena ZZasV vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, izhaja, da tožnik ni nikoli zaprosil za izdajo službene izkaznice in je tudi nikoli ni posedoval. Zaposlen je bil sicer pri imetniku licence, vendar pa dejavnosti zasebnega varovanja ni mogel opravljati brez izdane službene izkaznice. Na podlagi navedene evidence tožnik ni nikoli opravljal nalog zasebnega varovanja ali pa jih je opravljal na črno. Prehodna določba 1. odstavka 82. člena se je uporabljala do januarja 2006. Od takrat naprej morajo vse novo zaposlene osebe, ki želijo pridobiti službeno izkaznico zasebnega varovanja in je prej nikoli niso posedovale, torej nikoli niso opravljale dejavnosti zasebnega varovanja, k vlogi priložiti ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Tožnik je za izdajo službene izkaznice zaprosil dne 8. 3. 2010. Pri imetniku licence je bil zaposlen dobre 4 mesece in od prekinitve delovnega razmerja do danes ni nikoli več opravljal dejavnosti zasebnega varovanja. Od zaposlitve (ker tožnik službene izkaznice ni imel, je vprašljiva tudi vsebina dela) je minilo več kot šest let in je vprašljiva tudi njegova strokovna usposobljenost. Usposabljanje, ki se ga je udeležil, pa, glede na trajanje in vsebino, tudi ne ustreza usposabljanju po sedanji zakonodaji.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se sklicuje.

Da je tožnik preizkus znanja po Pravilniku opravil 22. 3. 2004 in torej v času po uveljavitvi ZZasV, ni sporno. Spora tudi ni, da je bil v času od 6. 4. 2004 do 28. 8. 2004 v delovnem razmerju pri družbi, ki se ukvarja z zasebnim varovanjem. Tožnik sicer zatrjuje, da mu je bila na podlagi določb ZZasV izdana službena izkaznica, vendar pa za to trditev ne ponudi nobenega dokaza. Hkrati ne ugovarja pravilnosti uradne evidence, ki jo vodi ministrstvo, z navedbo, da varnostniku, ki službene izkaznice ni pridobil (ki ni v evidenci oseb po 64. členu zakona), po določbah zakona NPK varnostnik ni treba opraviti ponovno. Končno tudi ni spora, da je tožnik vlogo za izdajo službene izkaznice vložil po preteku prehodnega obdobja iz 1. odstavka 82. člena ZZasV.

Preizkus znanja po določbah 1. odstavka 82. člena ZZasV so lahko, do poteka prehodnega obdobja, opravljale osebe, ki so se zaposlile po uveljavitvi ZZasV. In ker tožniku službena izkaznica v zvezi s prejšnjo zaposlitvijo ni bila izdana, ne more biti obravnavan drugače kot novozaposlena oseba. To pa po poteku prehodnega obdobja pomeni, da mora izpolnjevati vse pogoje po rednih določbah tega zakona in da zanj ureditev po 1. odstavku 82. člena ne pride v poštev. Z določbo 2. odstavka 82. člena ZZasV, na katero se sklicuje tožnik, po kateri se za varnostnike iz 10. člena Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, ki so opravili preizkus znanja v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, šteje, da imajo pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije v skladu s tem zakonom, pa so varovane pridobljene pravice varnostnikov, ki so tak položaj pridobili skladno z določbami starega zakona. Tožnik, ki se zaposluje na novo, se zato nanjo ne more z uspehom sklicevati.

Ker tožnik svoji vlogi tudi po pozivu organa ni predložil kopije certifikata o pridobljeni NPK, ki je bila kot njen obvezni sestavni del predpisana s Pravilnikom o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter o postopku za njihovo podelitev, veljavnem v času njene vložitve, je odločitev, da se vloga na podlagi 67. člena ZUP kot nepopolna zavrže, utemeljena.

Izpodbijana odločitev je po navedenem pravilna in skladna z zakonom. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010). Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, pa skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1 tudi ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, ker so med strankama sporna le vprašanja, ki se nanašajo na uporabo prava.