Jedro

Tudi nepravilna vročitev se šteje za veljavno in učinkovito opravljeno, če je naslovnik kljub nepravilnosti pisanje dejansko prejel.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožniku plačati odškodnino v znesku 4.751,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zmanjšanimi za TOM za čas od 28.9.2007 do 28.10.2009 in z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 30.10.2009 dalje do plačila; v presežku je tožbeni zahtevek (za plačilo odškodnine za materialno škodo za tujo nego in pomoč) zavrnilo in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 192,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sodbo razveljavi, tožbo pa zavrže, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku. Tožba toženi stranki ni bila vročena oziroma ji ni bila vročena pravilno. Vsa sodna pisanja so se vročala na naslov A.... Tožena stranka na tem naslovu ne obstaja, na tem naslovu nima niti sedeža niti poslovne enote niti osebe pooblaščene za sprejemanje pisanj niti zakonitega zastopnika. Družba A..., d.d., ima v Ljubljani svojo poslovno enoto, vendar ne na naslovu C.... Na tem naslovu je imela sedež družba S..., d.d., Ljubljana, ki pa je bila zaradi pripojitve k družbi A..., d.d., izbrisana iz sodnega registra. Tožnik je torej kot toženo stranko navedel podružnico pravne osebe, ki pa ne more biti pravdna stranka. V tožbi je kot tožena stranka navedena A..., d.d., Ljubljana. Sodišče je samoiniciativno, brez podlage, v glavi zamudne sodbe spremenilo naziv tožene stranke v A..., d.d., Koper. Tožnik naziva ni nikoli popravil. Sodišče prve stopnje pa bi moralo, po ugotovitvi, da ima tožba pomanjkljivosti, od njega zahtevati, naj tožbo popravi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če tožnik tožbe ne bi popravil, bi jo moralo sodišče zavreči. Ker ni ravnalo na gornji način, je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Odločitev pa je tudi v nasprotju s temeljnimi načeli Ustave Republike Slovenije in sicer z načelom enakega varstva pravic. Isti tožnik je namreč zaradi istega škodnega dogodka že vložil tožbo pred Okrajnim sodišče v Ljubljani, pod opr. št. I P 3603/2006. Takrat je bila kot tožena stranka navedena A..., d.d., Ljubljana. Okrajno sodišče v Ljubljani je tožnika s sklepom pozvalo, da tožbo popravi tako, da kot toženo stranko navede osebo, ki je sposobna biti pravdna stranka, saj podružnica pravne osebe, ne more biti stranka v postopku. Tožeča stranka je tožbo popravila tako, da je kot toženo stranko ponovno navedla družbo A..., d.d., Ljubljana, spremenila je le naslov in navedla C.... Sodišče je nato tožnika ponovno pozvalo, da tožbo ustrezno popravi. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Glede na identično dejansko stanje je tožena stranka utemeljeno pričakovala, da bo sodišče prve stopnje enako ravnalo tudi v tej zadevi. Ker ni in ker toženi stranki zaradi nepravilne vročitve ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, je bil s tem kršen 22. člen Ustave Republike Slovenije.

Pritožba ni utemeljena.

Ne more biti sporno, da je tožena stranka v tej zadevi zavarovalnica A..., d.d., in ne njena poslovna enota oziroma podružnica. Označba tožene stranke v tožbi je jasna. Res pa je tožnik zapisal napačen naslov zavarovalnice – C..., Ljubljana (na tem naslovu zavarovalnica nima ne sedeža in ne podružnice), namesto L..., Koper (glej označbo vlagatelja pritožbe, sodni register). Tožba torej toženi stranki ni bila vročena na naslovu, ki je vpisan v register (3. odstavek 139. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Vendar se pritožnica na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati. Kljub kršitvi je namreč tožena stranka (A..., d.d.) tožbo in dopolnitev le-te s pozivom na odgovor, prejela. To izkazujeta povratnici pri list. št. 18 in 26 spisa, na katerih je prejemnik A..., d.d., L..., Koper, potrdil prejem sodnih pisanj. Kljub napačnemu naslovu je torej tožena stranka (zavarovalnica in ne njena podružnica), sodno pisanje dejansko prejela (končno je na tem naslovu dejansko prejela tudi zamudno sodbo zoper katero vlaga pritožbo). Kako je možno, da je na napačnem naslovu lahko prišlo do dejanske vročitve, pa je stvar notranjih razmerij tožene stranke. V primeru dejanskega prejema sodnega pisanja se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel (6. odstavek 139. člena ZPP), v konkretnem primeru sta to datuma kot sta razvidna iz povratnic.

Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na primer I P 3603/2006. Sodišče je pri odločanju samostojno, poleg tega, kolikor držijo navedbe pritožbe, ne gre za identično zadevo, saj naj bi tožnik v zadevi I P 3603/2006 kot toženo stranko označil podružnico pravne osebe na naslovu D..., Ljubljana, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Kot rečeno tožnik ni tožil podružnice zavarovalnice, ampak zavarovalnico samo.

Pritožbene trditve o tem, da tožba ni bila vročena v odgovor, torej ne držijo. Drugi pogoji za izdajo zamudne sodbe za pritožnico niso sporni, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo pravilno in v skladu z zakonom (318. člen ZPP).

Ker je torej tožena stranka v tej zadevi zavarovalnica A..., d.d., s sedežem v Kopru, L., sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene nepravilnosti, ko je v uvodu zamudne sodbe zapisalo naslov tožene stranke iz registra, najmanj pa takšne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).