Jedro

Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.11.2002, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote M. z dne 30.8.2002. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel predlog tožnic, da se obnovi denacionalizacijski postopek, končan z pravnomočnim sklepom Upravne enote M. z dne 21.12.1998, s katerim je bil zavržen njun zahtevek za denacionalizacijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke. Navaja, da je prvostopni upravni organ zavrženje predloga za obnovo postopka utemeljil z obrazložitvijo, da okoliščina, na katero se opira predlog za obnovo, ni verjetno izkazana. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovila, da bi moral prvostopni organ predlog za obnovo postopka zavreči že zaradi tega, ker je bil upravni postopek, katerega obnova se predlaga, končan z dokončnim sklepom in ne z odločbo, ne da bi se spuščal v presojo, ali so podane ostale procesne predpostavke za obnovo postopka. Ker je bila odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju predloga za obnovo postopka pravilna, je bila po presoji prvostopnega sodišča odločitev tožene stranke, ki je s spremenjeno obrazložitvijo to odločitev utemeljila (3. odstavek 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in 70/2000 in 52/2002, v nadaljevanju ZUP), pravilna in zakonita. Strinja se tudi z ra-zlogi, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi je tožena stranka odgovorila tudi na sicer neutemeljene pritožbene navedbe, ki jih ne bi bilo mogoče upoštevati niti v primeru, če bi bil upravni postopek končan z odločbo, dokončno v upravnem postopku in ne s sklepom. Namreč, odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, na katero sta tožeči stranki oprli svoj predlog za obnovo postopka, ne predstavlja novega dokaza oziroma novega dejstva iz določbe 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, in tudi ne predstavlja obnovitvenega razloga po 4. točki 1. odstavka 260. člena ZUP, ki sta ga tožnici podrejeno uveljavljali.

Tožnici po pooblaščenem odvetniku vlagata pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno ponovita tožbene navedbe: upravni organ je nezakonito zavrgel zahtevo za denacionalizacijo (sklep z dne 21.12.1998), saj jo je zavrgel na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava; upravni organ je v postopku denacionalizacije izdal nezakonit sklep, zoper katerega se ni bilo smiselno pritoževati, saj je upravno in vrhovno sodišče bilo na stališču, da "odvzetih nepremičnin po letu 1963" ni potrebno vračati"; kako je treba uporabiti materialno pravo v takšnih primerih je povedalo Ustavno sodišče RS v odločbi (št. U-I-130/01-18), na katero se sklicuje; napačna razlaga materialnega predpisa (ZDen) je povzročila denacionalizacijskim upravičencem škodo oziroma nove krivice, ki jih je treba odpraviti; ne strinjata se, da v tem primeru niso podani razlogi za obnovo postopka. Razlogujeta jezikovno in teleološko razlago določb 260. člena ZUP in menita, da ravnanje upravnih organov kaže na to, da se je odvzem iz posesti vsebinsko reševal kot predhodno vprašanje, na katero so organi vezali svojo odločitev ter, da so podani obnovitveni razlogi, saj je smisel zakonskih določb o obnovi postopka odprava nezakonitih stanj, povzročenih z nezakonitimi odločbami. Predlagata, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da dovoli obnovo denacionalizacijskega postopka.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Tožnici sta v obravnavani zadevi predlagali obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom o zavrženju zahteve za denacionalizacijo. Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče (iz razlogov, ki so taksativno navedeni) obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej odločbo, dokončno v upravnem postopku.

Navedeni pogoj pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj je bil upravni postopek končan s sklepom, ki je postal tudi pravnomočen (dne 3.2.1999), česar tožnici niti ne osporavata. To pa pomeni, da v obravnavani zadevi postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bi zahtevek za denacionalizacijo zavržen.

Ker je obnova postopka kot izredno pravno sredstvo z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z odločbo, dokončno v upravnem postopku, postopek denacionalizacije, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka v obravnavanem primeru, pa se je končal s sklepom, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili podani procesni pogoji za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče zavrnilo tožbene navedbe, saj so skladni s podatki spisov in določbami ZUP. Zato tožnici, ki v pritožbi zoper izpodbijano sodbo smiselno navajata enake ugovore, kot sta jih imeli v upravnem sporu na prvi stopnji, ne moreta uspeti. Ker je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno navedla razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, ko je ugotovila, da predlog za obnovo postopka v obravnavani zadevi ne izpolnjuje procesnega pogoja za njegovo vsebinsko obravnavanje, pritožbeni ugovori tožnic, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih bi bilo po njunem mnenju potrebno obnoviti postopek denacionalizacije, niso upoštevni.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.