Jedro

Z izdajo predmetne začasne odredbe se bo tako preprečila morebitna odtujitev otrok očetu, s čemer bi otrokom lahko nastala nenadomestljiva škoda. Sodišče druge stopnje pa ne glede na mnenje CSD ocenjuje, da obstaja ogroženost otrok v smislu, da je oče grozil, da jih bo odpeljal v Bosno in da jih dolžnica v tem postopku ne bo več videla (enako izhaja iz sklepa I Z 34/2021 z dne 16. 8. 2021), zato je odločilo, da lahko upnik stike z otroki v tujini preživi zgolj s pisnim soglasjem matere.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: "Stiki med upnikom A. A. in mld. B. B., roj. ... 2015, mld. C. C., roj. ... 2017 in mld. D.D., roj. ... 2020, se začasno izvajajo: - vsak drugi vikend od petka do nedelje, ko oče v petek ob 16.00 uri prevzame vse tri otroke pred Zdravstvenim domom in jih v nedeljo ob 18.00 uri vrne na isto mesto; - vsako drugo sredo (v tednu ko ni vikend stika), ko oče prevzame otroke v vrtcu ob 16.00 uri in jih naslednji dan v četrtek zjutraj pripelje v vrtec, če otroci niso vključeni v vrtec poteka predaja otrok pred Zdravstvenim domom; - upnik lahko stike z otroki preživi v tujini le ob overjenem pisnem soglasju dolžnice - matere; - ob predaji otrok je dolžnica upniku dolžna predati zdravstvene izkaznice mld. otrok ne pa tudi njihovih osebnih izkaznic oziroma potnih listov.

II. Za primer kršitve tega sklepa o začasni odredbi se izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR (petsto EUR 00/100).

III. Upnik mora v roku 7 (sedem) dni predlagati uvedbo postopka o dodelitvi mld. otrok in stikih z mld. otroki iz I. točke izreka tega sklepa.

IV. Ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka uvedenega na njeni podlagi v skladu s III. točko izreka tega sklepa, oziroma 7 dni, če ustrezen predlog ne bo vložen.

V. V delu kjer upnik predlaga več ali drugače se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem se zavzema za ureditev stikov z otroki, ki se skupaj z materjo trenutno nahajajo v varni hiši. Nadalje je v odgovoru nasprotna udeleženka predlagala izdajo začasne odredbe s katero prav tako predlaga ureditev stikov med otroki in upnikom. Zadevi se vodita pod I Z 28/2021 (to je predmetna zadeva v kateri je vložena pritožba in pod zadevo I Z 34/2021, v kateri je sodišče prve stopnje izdalo sklep s katerim je uredilo stike med upnikom in otroci, in sicer dne 16. 8. 2021. Predlagateljica oziroma upnica v postopku I Z 34/2021 v roku 7 dni od prejema sklepa ni predlagala uvedbe postopka o dodelitvi mld. otrok in stikih z mld. otroci, zato je v skladu z drugim odstavkom 166. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) prenehala veljati oz. ga bo sodišče prve stopnje ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja.

2. Zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe se pravočasno pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z mnenjem Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki je v mnenju z dne 29. 7. 2021 podalo ugotovitev, da je začasna odredba potrebna in v korist vsem trem mld. otrokom upnika in dolžnice, saj oče svojih otrok ne ogroža in je stike glede na dejstvo, da otroci že dva meseca skupaj niso imeli stika z očetom, potrebno določiti takoj. Tako je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu in ni v največjo korist otrok. Sodišče prve stopnje bi tako brez dvoma moralo o začasni odredbi sprejeti sodno odločitev, ki bi predstavljala delno ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe in hkrati odločitev sodišča po uradni dolžnosti, ki bi upoštevalo mnenje CSD z dne 29. 7. 2021, za katerega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je strokovno in ga zato v celoti sprejema. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep I Z 28/2021 z dne 3. 8. 2021 razveljavi in hkrati spremeni tako, da določi stike med upnikom in mld. otroci.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V namen odločitve o predlagani začasni odredbi je sodišče druge stopnje vpogledalo in prebralo listinske dokaze in sicer zapisnik CSD št. 1223-1582/2021 z dne 20. 7. 2021, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru III Kpd 31170/2021 z dne 29. 6. 2021, mnenja CSD z dne 29. 7. 2021 vpogledalo v spis I Z 34/2021 in prebralo sklep z dne 16. 8. 2021. 5. Sodišče druge stopnje je po opravljeni poizvedbi ugotovilo, da je začasna odredba v zadevi I Z 34/2021 z dne 16. 8. 2021 bila predlagateljici oziroma upnici vročena 2. 9. 2021, slednja pa ustreznega postopka za ureditev stikov in dodelitve otrok v varstvo in vzgojo ni uvedla, zato bo postopek po začasni odredbi I Z 34/2021 ustavljen, s tem pa ima upnik v predmetnem postopku še vedno pravni interes, da se z njegove strani predlagani stiki uredijo.

6. Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Slednja je podana, če je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na svojem telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju ali je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, družbene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Vrste začasnih odredb so primeroma naštete v prvem odstavku 162. člena DZ, sodišče pa lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka.

7. V kolikor sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja mora biti ta postopek uveden v 7 dneh od izdaje začasne odredbe v nasprotnem primeru sodišče ustavi postopek in če je treba razveljavi opravljena dejanja (166. člen DZ).

8. Iz mnenja CSD z dne 29. 7. 2021 izhaja, da CSD družino obravnava v okviru preprečevanja nasilja v družini. Dolžnica - mati otrok v tem postopku ne želi nadaljevati zakona z upnikom, želi pa da imajo otroci z njim stike. Prav tako je povedala, da se boji, da bi upnik otroke odpeljal v Bosno, s čemer je v preteklosti večkrat grozil. Zato CSD glede na pridobljene informacije meni, da upnik svojih otrok ne ogroža in predlaga, da sodišče določi stike tako, da ti potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje ter vsako drugo sredo (v tednu, ko ni vikend stika) od 16.00 ure do četrtka zjutraj. Dolžnica je sedaj nesporno nameščena v varni hiši. CSD nadalje meni, da otroci s strani očeta niso ogroženi, prav tako ne obstaja nevarnost prehoda državne meje dolžnika skupaj z otroci, saj je oče na CSD pojasnil, da otrok ne bo odpeljal v Bosno in jih ne želi vzeti mami. Sodišče druge stopnje glede na do sedaj izvedene dokaze s stopnjo verjetnosti ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, vendar ne v obsegu kot predlaga upnik, ampak kot je to obrazloženo v nadaljevanju.

9. Z izdajo predmetne začasne odredbe se bo tako preprečila morebitna odtujitev otrok očetu, s čemer bi otrokom lahko nastala nenadomestljiva škoda. Enako izhaja iz mnenja CSD, za katerega velja, da ima v skladu z 108. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) posebno strokovno znanje. Po oceni sodišča druge stopnje pa je mnenje tudi jasno, izčrpno in strokovno argumentirano.

10. Sodišče druge stopnje pa ne glede na mnenje CSD ocenjuje, da obstaja ogroženost otrok v smislu, da je oče grozil, da jih bo odpeljal v Bosno in da jih dolžnica v tem postopku ne bo več videla (enako izhaja iz sklepa I Z 34/2021 z dne 16. 8. 2021), zato je odločilo, da lahko upnik stike z otroki v tujini preživi zgolj s pisnim soglasjem matere, overjenem na pristojni upravni enoti ter da je dolžnica ob predaji otrok dolžna izročiti le zdravstveno izkaznico upniku, ne pa tudi osebnih izkaznic oziroma potnih listov otrok. S tem so otroci zaščiteni pred morebitnim samovoljnim ravnanjem upnika in škodo, ki bi jim zaradi tega lahko nastala, sam upnik pa glede na njegovo izjavo, da ne namerava otrok odpeljati v tujino tudi ne bo utrpel nikakršne škode.

11. V primeru kršitve začasne odredbe je sodišče določilo tudi sankcioniranje z denarno kaznijo v skladu z 238.f členom v zvezi z 226. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v višini 500,00 EUR, kar je po oceni sodišča druge stopnje primerna kazen za zavarovanje koristi otrok, prav tako je izrečena kazen dovolj visoka, da bo zadostila svojemu namenu, to je odvrniti udeležence postopka od kršitve začasne odredbe.

12. Začasna odredba stopi v veljavo takoj, upnik pa jo je dolžan v skladu s prvim odstavkom 166. člena DZ upravičiti v roku 7 dni tako, da predlaga uvedbo postopka za dodelitev mld. otrok v varstvo in vzgojo ter za ureditev stikov o katerem bo sodišče o tem vprašanju sprejelo končno meritorno odločitev. Če bo začasna odredba pravočasno upravičena bo veljala do pravnomočnega zaključka postopka začetega na njeni podlagi, v nasprotnem primeru pa bo sodišče na podlagi drugega odstavka 166. člena DZ ustavilo postopek in po potrebi razveljavilo opravljena dejanja.

13. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izdalo v izreku navedeno začasno odredbo s katero je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).