Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je med drugim odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo 3.500.000 SIT (14.605,24 EUR) z zamudnimi obrestmi od 18.3.2004 dalje. Višji tožbeni zahtevek s presežno zahtevanimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je glede odškodnine za nepremoženjsko škodo pritožbi tožnika delno ugodilo, in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odslej toženka dolžna plačati tožniku iz tega naslova 4.400.000 SIT (18.360,87 EUR) z zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 27.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 pa po obrestni meri zamudnih obresti. V ostalem delu glede odškodnine za nepremoženjsko škodo je zavrnilo tožnikovo pritožbo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil pravočasno revizijo. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku prisodi vso zahtevano odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi skaženosti s pripadajočimi obrestmi ter vse pravdne stroške. V reviziji povzema ugotovitve nižjih sodišč in meni, da jih sodišči nista v zadostni meri upoštevali pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča je drugostopenjsko sodišče z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnika v višini 1.400.000 SIT (5.842,09 EUR), za strah v višini 300.000 SIT (1.251,88 EUR) in za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 200.000 SIT (834,59 EUR) pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe ter sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Podroben obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na peti do sedmi strani prvostopenjske sodbe ter na tretji do peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejšo dejansko ugotovitev, in sicer, da je tožnik utrpel raztrganino vranice, ki je bila zaradi krvavitve v trebušno votlino urgentno kirurško odstranjena, udarnino leve strani prsnega koša, nasadišča črevesnega oporka, obraza okoli očesa in v predelu dlančnice desne roke. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu in skaženosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Pritožbeno sodišče je pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevalo vse ugotovljene okoliščine (ki jih revizija po nepotrebnem ponavlja) in je tožniku prisodilo višjo odškodnino iz naslova strahu in vso zahtevano odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki v reviziji ni sporna, glede odmere odškodnine iz naslova telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi skaženosti pa je potrdilo odmero prvostopenjskega sodišča. Revizijsko sodišče nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine glede na konkretne okoliščine primera.

Skupni odmerjeni znesek 4.400.000 SIT (18.360,87 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 26,9 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi sami zneski odškodnin za posamezno obliko nepremoženjske škode (upoštevaje, da znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ni revizijsko sporen) pravilno odsevajo razmerja med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija zato neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

Ker je revizija neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).