Jedro

Tožnica ima pravni interes za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da z zapustnico A. A. ni sklenila darilne pogodbe za znesek 5.000,00 DEM za nakup stanovanja v ... in da se ta znesek tožnici ne všteva v njen dedni delež. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 5.323,58 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Opozarja, da je nepravilen zaključek sodišča, da tožnica nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, da z zapustnico nista sklenili darilne pogodbe za znesek 5.000,00 DEM, saj odločitev o tem ne vpliva na pravice tožnice iz zapuščinskega postopka. Iz napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku jasno izhaja, da je tožena stranka zatrjevala, da so bila zapustnici finančna sredstva za nakup stanovanja podarjena. Tožnica je priznala, da je prejela 5.000,00 DEM, vendar pa jih je tudi vrnila in darila ni bilo. Tožnica ima vsekakor interes, da sodišče odloči o njenem ugotovitvenem zahtevku, saj ta odločitev vpliva na njene pravice v zapuščinskem postopku, kjer bo toženka lahko podala nove ugovore v zvezi s finančnimi sredstvi za nakup stanovanja. Če tožnica ne bi imela pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, višje sodišče ne bi vrnilo sodišču prve stopnje zadeve v ponovno odločanje. Zmotno je ugotovljeno tudi dejansko stanje v zvezi s stroški zastopanja, saj ne glede na število obravnav stranki na podlagi ZOdvT pripada samo ena nagrada za postopek po tar. št. 3100 in ena nagrada za narok po tar. št. 3102. Za dodatno nagrado za postopek v ponovljenem sojenju ni pravne podlage in je znesek 1.487,20 EUR toženki neupravičeno priznan.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v 8. točki izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je bistveno vprašanje tega pravdnega postopka pravna narava pogodb, sklenjenih med zapustnico in toženko, to vprašanje pa je bilo v dosedanjem postopku že razrešeno z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1105/2012 – I z dne 11. 5. 2015 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2831/2015 z dne 19. 1. 2016. Vendar je bila tožnica z napotitvenim sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku D 160/2011 z dne 6. 4. 2012 na pravdo napotena tudi zaradi ugotovitve, da je denarni znesek v višini 5.000,00 DEM, ki ga je prejela za nakup stanovanja v ..., vrnila zapustnici. Ker ugotovitvena tožba po določilu prvega odstavka 181. člena ZPP ne more biti niti po napotitvenem sklepu vložena zaradi ugotovitve dejstva, je tožnica v vlogi z dne 4. 4. 2016 svoj zahtevek preoblikovala tako, da zahteva ugotovitev, da med zapustnico in tožnico ni bila sklenjena darilna pogodba za znesek 5.000,00 DEM in da se ta znesek tožnici ne všteva v njen dedni delež.

6. V zapuščinskem postopku je bilo glede na vsebino napotitvenega sklepa očitno sporno tudi vprašanje pravne narave pogodb, sklenjenih med zapustnico in tožnico, in ne zgolj med zapustnico in toženko. Obe stranki sta namreč od zapustnice prejeli določeno premoženje, ki ga bo treba upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščine kot podlage za izračun nujnega dednega deleža. Zaključki sodišča prve stopnje, da tožnica glede na delno pravnomočno sodbo P 1105/2012 – I z dne 11. 5. 2015 nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek o pravni naravi pogodbe za s strani zapustnice izplačani znesek 5.000,00 DEM, ni mogoče pritrditi. Ali je tožničin nujni delež prikrajšan, bo zapuščinsko sodišče namreč lahko ugotovilo šele, ko bo znana celotna obračunska vrednosti zapuščine, v katero sodi tudi vrednost vseh daril, danih zakonitim dedičem (četrti odstavek 28. člena ZD), torej tudi tožnici. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo prvega odstavka 274. člena ZPP, kar vpliva na pravilnost in zakonitost odločbe, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob tem dodaja, da sodišču ni treba opraviti nove glavne obravnave, saj je že izvedlo predlagane dokaze, temveč mora o tožbenem zahtevku tožnice le ponovno odločiti, tokrat vsebinsko.

7. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev. Ob tem opozarja na utemeljeno pritožbeno stališče tožnice, da sodišče ni upoštevalo določila četrtega odstavka tretje opombe tretjega dela Odvetniške tarife, po katerem se v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.