UPRS Sodba II U 23/2024-59

Jedro

Glede na odsotnost zakonskih določil, ki bi jasno urejala pristojnost članstva v skupščini javnega holdinga in izvrševanja ustanoviteljskih pravic, odločitev izpodbijanega sklepa in Odloka ne nasprotuje veljavni zakonodaji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., s katerim je v 13. členu Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. dodala točko (4), ki glasi "v imenu ustanoviteljice odloča Mestni svet Mestne občine Maribor”. Odločila je še, da sprememba začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Tožbene navedbe

2.Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija sprejeto odločitev in navaja, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in v svojo pristojnost nezakonito prenesla upravičenje za odločanje v imenu ustanoviteljice Mestne občine Maribor v vseh zadevah iz drugega odstavka 13. člena Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., s čimer je prekoračila svoje pristojnosti, saj lahko odloča zgolj o zahtevi za vračilo osnovnih vložkov, vplačilu in vračanju naknadnih vplačil ter o dodelitvi in prenehanju poslovnih deležev. Izrecno poudarja, da tožena stranka ni pristojna odločati o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, ukrepih za nadzor dela direktorja, postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca, uveljavljanju zahtevkov javnega holdinga proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju in poslovodenju, zastopanju javnega holdinga v sodnih postopkih proti direktorju in drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba.

3.Tožeča stranka navaja, da je tožena stranka z nezakonitim prenosom pristojnosti kršila 73. člen Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in šesti odstavek 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS). V skladu s prvim odstavkom 140. člena Ustave Republike Slovenije v okvir izvirnih pristojnosti sodijo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno. Izvirne naloge občine so podrobneje opredeljene v prvem odstavku 21. člena ZLS, med njih sodi tudi izvrševanje upravljavskih pravic v A., d.o.o., ki je bil, kot izhaja iz akta o ustanovitvi A., d.o.o., ustanovljen z namenom opravljanja strokovno tehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področju lokalnih javnih služb, ki so organizirane znotraj devetih podjetij, in sicer B., d.o.o., Javnega podjetja C., d.o.o., Č., d.d., D., d.d., E., d.o.o., F. d.d., G., d.o.o., H., d.o.o. in I., d.o.o. A., d.o.o. je lokalna gospodarska javna služba, ki predstavlja odločanje v zadevi, povezani z delovanjem samoupravne lokalne skupnosti iz izvirne pristojnosti. Tožeča stranka izpostavlja, da ima na podlagi veljavne zakonodaje izrecno pristojnost, da kot zakoniti zastopnik zastopa občino, s sprejemom Odloka pa ji je tožena stranka to pristojnost nezakonito odvzela.

4.Po navedbah tožeče stranke je posledica sprejetega sklepa, da kot župan Mestne občine Maribor (v nadaljevanju MOM) nima več direktnih pristojnosti pri izvrševanju ustanoviteljskih pravic občine v A., d.o.o., ampak samo posredne v primerih, ko občinskemu svetu predlaga sprejem odločitev iz 13. člena Odloka. Upravičenja občine, kot jih opredeljuje drugi odstavek 13. člena Odloka, glede na njihovo naravo, predstavljajo kapitalska upravičenja občine, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe z omejeno odgovornostjo. V aktu o ustanovitvi do sprejema Odloka ni bilo zapisano, kateri organ je pristojen za odločanje v imenu ustanoviteljice, iz veljavne zakonodaje pa izhaja, da občinski svet kot organ občine opravlja normativno funkcijo, medtem kot izvršilno funkcijo opravlja župan, kateremu pomagajo upravni organi organizirani znotraj občinske uprave.

5.ZJF v prvem odstavku 71. člena določa, da izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu zagotavlja organ občinske uprave pristojen za finance, če poseben zakon ne določa drugače. Glede na določila ZJF o porazdelitvi pristojnosti med organi občine je treba ugotoviti, da je zakonodajalec občinskemu svetu poveril pristojnost le za odločanje o temeljni odločitvi ali naj občina ustanovi novo podjetje oziroma ukine obstoječega, ter ali naj kupi oziroma proda kapitalski delež v nekem že obstoječem podjetju, ob čemer po drugi strani ta določba nakazuje, da občinski svet drugih pristojnosti, glede uresničevanja ustanoviteljskih pravic, nima. Vse ostale odločitve, ki so zvezane z upravljanjem in spremljanjem kapitalskih naložb v lasti občine, zakon poverja v pristojnost izvršilnim in upravnim organom občine. Pristojnosti na področju upravljanja s kapitalskimi naložbami so kogentne narave, kar omejuje možnost avtonomnega urejanja tega področja z akti občinske uprave.

6.Ker ZJF ne ureja vseh vprašanj izvrševanja pravic iz kapitalskih deležev občine po stališču tožeče stranke navedeno pomeni, da je to področje prepuščeno občini, upoštevaje načelo subsidiarnosti in samoupravnosti, pri opravljanju lokalnih javnih služb. Občini je tudi prepuščeno, da si v okviru zakona sama uredi manjkajoča vprašanja glede upravljanja kapitalskih deležev.

7.Tožeča stranka še poudarja, da mora občina, v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZLS, pristojnosti občinskih organov urediti s statutom in ne z odlokom, ter da je avtonomija občine pri normativnem urejanju teh in vseh drugih vprašanj omejena z ustavnim načelom zakonitosti delovanja občine, kot izhaja iz tretjega odstavka 153. člena Ustave RS. Načelo pomeni, da občinski akti ne smejo biti v neskladju z zakoni, tožena stranka pa je tožeči stranki odvzela njene zakonske pristojnosti in jih nase prenesla z odlokom, prevzela ji je funkcije, ki so tipično izvršilne narave in jih, skladno s prvim odstavkom 33. člena ZLS, izvršuje tožeča stranka. Prav tako ji ne more preprečevati izvrševanja pristojnosti, ki so ji lastne kot izvršilnemu organu občine, ohranjati se namreč mora razmerje moči med občinskim svetom in županom.

8.Tožeča stranka sodišču predlaga, da 10. sklep Mestnega sveta Mestne občine Maribor skupaj z Odlokom odpravi.

Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo

9.V odgovoru na tožbo tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk zavrže, podredno pa, da po izvedbi predlaganih dokazov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Poudarja, da tožeča stranka ne uveljavlja nobenih procesnih nepravilnosti v postopku sprejema izpodbijanega sklepa, zato ta ni predmet samostojne presoje, temveč le presoje zakonitosti in ustavnosti izpodbijanega Odloka, ki ni upravni akt, ampak je akt, ki ga izda občina v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic na podlagi 20. člena ZLS. Odlok tudi ne vsebuje oblastne odločitve, ampak odločitev v okviru izvrševanja ustanoviteljske pravice občine, pri katerih gre za politično diskrecijo organa, zato sodno varstvo v upravnem sporu ni možno. Ker tožeča stranka s tožbo ne uveljavlja varstva pravic in pravnih koristi posameznikov ali organizacije, odlok ni posamični akt ampak je splošni akt, s katerim občina ureja zadeve iz lastne pristojnosti s pravnimi pravili, ki učinkujejo navzven in na abstrakten način urejajo izvrševanje pravic.

10.Po navedbah tožene stranke občinski svet kot najvišji organ odločanja, v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema najpomembnejše odločitve v občini. Odloča tudi o zadevah, ki jih zakon izrecno ne določa, določa pa jih Statut občine, ki v drugem odstavku 23. člena določa, da mestni svet ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava. V okviru te pristojnosti spada tudi določitev načina izvrševanja upravičenj družbenika javnega podjetja. Tožena stranka je ustanovila javni holding, kot ustanoviteljica ima upravičenje tudi določiti, kdo izvršuje upravičenja ustanoviteljice oziroma družbenice.

11.Tožena stranka dodaja, da je razdelitev pristojnosti med županom in občinskim svetom zelo splošna, kar pomeni, da je prepuščena občini, da sama z občinskimi predpisi uredi manjkajoča vprašanja, ki jih zakon ne ureja. Sprejetje izpodbijanega sklepa in Odloka je v skladu z Ustavo, zakonodajo in občinsko pravno ureditvijo. Tožena stranka je ravnala v okviru svojih pristojnosti, delovala je znotraj avtonomije v okviru svojih pooblastil in ni posegla v pristojnost tožeče stranke, ki bi jo izrecno določali predpisi. Že zaradi narave lokalne samouprave se odločitve sprejemajo v predstavniških organih, župan pa je varuh zakonitosti odločitev. Takšna ureditev zagotavlja, da bodo odločitve sprejete transparentno, javno, strokovno, v skladu s predpisanimi postopki, in bodo temeljile na obrazloženih predlogih in razpravi, posledično pa bodo podvržene manjšim korupcijskim tveganjem in bolje bo obvladano tveganje konflikta interesov.

12.Tožena stranka poudarja, da izvajanje ustanoviteljskih pravic v javnih podjetjih ni enako kot funkcija predstavljanja in zastopanja občine. Tudi ZJF organom občinske uprave ne daje vseh pravic družbenika v okviru sodelovanja na skupščinah in nadzornih svetih, temveč samo tiste pristojnosti, ki so predpogoj izključno za uveljavljanje interesov občine kot lastnika finančnih naložb. Po mnenju tožene stranke je izpodbijana odločitev v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZintPK).

13.V prvi pripravljalni vlogi tožena stranka ponavlja navedbe iz odgovora na tožbo in dodaja, da je mestni svet odločil o vprašanjih korporativnega upravljanja javnega holdinga, s čimer je odpravil pomanjkljivost v ureditvi. Uspešnost poslovanja pa se ne presoja samo po finančni uspešnosti, temveč tudi po kakovosti, učinkovitosti in skladnosti z zakonskimi in okoljskimi standardi.

Navedbe tožeče stranke v pripravljalnih vlogah

14.Tožeča stranka dodatno pojasnjuje, da je tožbo v upravnem sporu vložila na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dopustna, kot izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, saj Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ureja posamično razmerje, to je pravice in obveznosti individualno določene pravne osebe.

15.Po njenem stališču iz ZLS jasno izhaja delitev funkcij na način, da občinski svet kot temeljne opravlja regulatorne naloge iz pristojnosti občine, župan pa naloge, ki so tipično izvršilne narave, sestavni del katerih je tudi zakonito zastopanje občine. Razmejitev funkcij na normativno in izvršilno je pomembna, ker je s tem zagotovljeno, da oba organa delujeta samostojno in neodvisno v svoji temeljni vlogi, medsebojno pa se tudi omejujeta. Četudi je mestni svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, si v lastno pristojnost ne more dodeliti funkcij, ki so tipično izvršilne narave in s tem preprečevati županu izvrševanje pristojnosti, ki so mu lastne kot izvršilnemu organu občine. Z izpodbijanim odlokom je mestni svet nase prenesel pristojnost na račun župana, s čimer je poslabšal razmerje moči med njima. Odločanje o ustanoviteljskih pravicah iz kapitalskega deleža Mestne občine Maribor v A., d.o.o. Spada namreč v tipično pristojnost župana kot nosilca izvršilne funkcije in zakonitega zastopnika občine.

16.Tožeča stranka pojasnjuje, da med naloge izvrševanja oblastne funkcije sodi uresničevanje ustanoviteljskih pravic v smislu 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS), torej določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin ter odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. Gre za regulativno ustanoviteljska upravičenja občin glede gospodarskih javnih služb na njihovem območju. 61. člen ZLS določa, da v primeru, ko več občin skupaj zagotavlja izvajanje javne službe tako, da ustanovi skupni javni zavod ali podjetje, ustanovijo svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani. ZLS je torej v primeru, kadar je občin ustanoviteljic več, na župana prenesel uresničevanje regulatornih upravičenj.

17.Tožeča stranka poudarja, da je lahko član oziroma predstavnik ustanovitelja skupščine javnega holdinga, da to ni v nasprotju z združljivostjo funkcije, saj v imenu ustanoviteljice izvaja zgolj ustanoviteljska upravičenja, ki jih imajo tudi sicer družbeniki na podlagi 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in o katerih se odloča na skupščini. Dejavnost upravljanja, to je vodenje, nadzor in zastopanje pa na formalni in dejanski ravni izvajajo drugi organi v javnem holdingu (direktor in nadzorni svet). Stališče, da je župan lahko član skupščine, če skupščina nima dodatnih pristojnosti s področja vodenja, nadzora ali zastopanja, je zavzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Narok za glavna obravnavo

18.V zadevi je bil dne 16. 4. 2025 opravljen narok za glavno obravnavo. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijani akt - 10. sklep Mestnega sveta MOM, sprejet na 11. redni seji Mestnega sveta MOM dne 21. 12. 2023 (A2), v izpodbijani akt - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. (A3), v Odlok o ustanovitvi javnega holdinga Maribor d.o.o. (A4), v 36. sklep Mestnega sveta MOM, sprejet na 10. redni seji Mestnega sveta MOM z dne 23. 11. 2023 (A5), v sklep župana MOM z dne 14. 12. 2023 (A6), v obvestilo o zadržanju izvajanja odločitve Mestnega sveta MOM z dne 14. 12. 2023 (A7), v Akt o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. (A8), v Statut MOM (A9), v Pravno mnenje o nekaterih pravnih vprašanjih razdelitve pristojnosti odločanja med županom in mestnim svetom v povezavi z izvrševanjem ustanoviteljskih pravic v A., d.o.o.., Inštituta za javno upravo z dne 16. 1. 2024 (A10), v strokovno mnenje o pravnih vprašanjih izvrševanja pravic družbenika družbe A., d.o.o. (A11), v dopolnitev strokovnega mnenja o pravnih vprašanjih izvrševanja pravic družbenika družbe A., d.o.o. (A13), v članek Opozorilo glede nezdružljivosti funkcij županov, ki ga je izdala KPK z dne 23. 11. 2021 (A14), v članek Zmešnjava na področju nezdružljivosti funkcij: za spremembo na bolje potrebujemo politično voljo, z dne 14. 2. 2024 (A15), v tabelo vplačanega dobička A., d.o.o. - v proračun MOM ter plačanih subvencij iz proračuna MOM za posamezne gospodarske javne službe (A16), v tabelo števila prepeljanih potnikov v javnem mestnem potniškem prometu - J. (A17), v terminski plan delitve posod za ločeno zbiranje papirja, kartona in steklene embalaže neposredno pri gospodinjstvih z istočasno ukinitvijo ekoloških otokov - E. (A18), v članek Otvoritev nove poslovilne dvorane na pokopališču Pobrežje - F. (A19), v Akt o ustanovitvi enoosebne gospodarske družbe javno podjetje N. z dne 12. 7. 2021 (B2), v članek Opozorilo glede nezdružljivosti funkcij županov z dne 23. 11. 2021 (B3), v članek Ugotovitve Komisije glede nezdružljivosti funkcij županov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer z dne 22. 11. 2021 (B4), v članek Ugotovitve Komisije glede nezdružljivosti funkcij županov občin ustanoviteljic CEROP z dne 18. 11. 2021 (B5), v Pravno mnenje o vprašanjih povezanih s pristojnostmi in razmerji med županom in občinskim svetom pri izvrševanju ustanoviteljskih pravic v A., d.o.o. (B6), v članek Opozorilo glede nezdružljivosti funkcij županov z dne 23. 11. 2021 (B7), v Sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcij z dne 26. 1. 2023 (B8), v magnetogram 2. izredne seje MS MOM, 19. 6. 2021 k odloku o ustanovitvi JHMB (B9), v sklep o vpisu ustanovitve subjekta Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Srg ... z dne 2. 9. 2020 (B10), v cene ravnanja z odpadki E. - MOM (B11), v cene storitev C., d.o.o. (B12), v cenik JMPP Maribor - J. (B13), v cene odvodnjavanja odpadnih vod - D. (B14), v cene F. (B15), v cene toplote in sanitarne tople vode B. (B16) ter vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožečo stranko.

19.Tožnik je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da mu je s sprejetim sklepom in Odlokom bilo onemogočeno izvrševanje vseh ustanoviteljskih pravic, ki mu pripadajo in jih je izvrševal do te spremembe. Javni holding je pod njegovim vodstvom uspešno posloval, kar je razvidno iz poslovnih rezultatov holdinga. Kot župan je odgovoren za izvrševanje proračuna MOM, deleži MOM so sestavni del bilance in proračuna javnega holdinga. Ker župan nosi odgovornost za delež MOM ima ustanoviteljske pravice v skladu z 71. členom ZJF. Izpostavlja, da je po njegovem stališču nezakonito, da bi nosil kazensko in prekrškovno odgovornost za deleže, ne da bi imel ustanoviteljske pravice.

Datum izdaje sodbe

20.Sodišče je v predmetni zadevi na glavni obravnavi snemalo navedbe strank in zaslišanje tožnika. Stranki sta prejeli prepis posnetka glavne obravnave dne 22. 4. 2025 in 23. 4. 2025, pri čemer sta imeli, skladno z določilom četrtega odstavka 125.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), 5 dni časa za ugovor. Tožena stranka je v roku podala ugovor, na prepis zvočnega posnetka, o katerem je sodišče odločalo s sklepom z dne 8. 5. 2025, ko je postal prepis zvočnega posnetka dokončen, zato je sodišče izdalo predmetno sodbo z dnem dokončnosti prepisa zvočnega posnetka, dne 8. 5. 2025.

Sodna presoja

21.Tožba ni utemeljena.

22.Med strankama je sporno ali je zoper sklep št. 10 Mestnega sveta, sprejetega na 11. redni seji dne 21. 12. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. z dne 3. 1. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijani Odlok), dopusten upravni spor ali je tožena stranka imela zakonito pravno podlago za sprejem izpodbijanega sklepa in Odloka, ali bi odločitev morala sprejeti v obliki spremembe statuta občine, kakor tudi ali je z ravnanjem presegla svoje pristojnosti.

Glede pristojnosti Upravnega sodišča Republike Slovenije

23.Tožeča stranka je vložila tožbo na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ki določa, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Na podlagi navedene določbe je torej predvidena posebna oblika upravnega spora med dvema organoma lokalne oblasti - županom kot nosilcem izvršilne veje oblasti in občinskim svetom kot nosilcem normativne funkcije. V okviru danega zakonskega pooblastila pa je županu kot organu občine priznan pravni interes za vložitev tožbe.

24.V obravnavanem primeru je tožena stranka dne 23. 11. 2023, na 10. redni seji potrdila 36. sklep, s katerim je sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. Tožeča stranka je s sklepom št. 0070-50/2023-1 z dne 14. 12. 2023 zadržala odločitev tožene stranke in obenem z dopisom št. 0070-50/2023-2 z dne 14. 12. 2023 o tem obvestila Ministrstvo za javno upravo. Tožena stranka je nato na svoji 11. redni seji dne 21. 12. 2023, v ponovnem odločanju, sprejela isto odločitev, kar pomeni, da je tega dne začel teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na to, da je bila tožba skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena pri naslovnem sodišču dne 19. 1. 2024 priporočeno po pošti, sodišče ugotavlja, da je bila vložena znotraj 30-dnevnega roka, določenega v drugem odstavku 23. člena ZUS-1, in je pravočasna.

25.Tožena stranka ugovarja, da upravni spor ni dopusten iz razloga, ker izpodbijana akta nista posamična, temveč splošna. V 65. členu ZLS je določeno, da občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

26.Odloki so praviloma splošni akti in se z njimi urejajo pravna razmerja za vse. Ne glede na navedeno, pa v obravnavanem primeru izpodbijana akta po presoji sodišča nista splošna, temveč posamična upravna akta, saj gre za odločitev o ustanoviteljskih upravičenjih, ki jih ima ustanoviteljica MOM v individualno določeni pravni osebi, A., d.o.o. in ta določba velja le za konkretno družbo. S tem, ko ureja posamično razmerje, je določba predpisa po svoji vsebini že posamični akt, ki neposredno posega v pravni položaj konkretno določene osebe, kar pomeni, da po vsebini že pomeni odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi te osebe na način, da izdaja nadaljnjih upravnih odločb ni potrebna. Izpodbijani sklep in Odlok je tako tudi po stališču sodne prakse šteti kot posamična akta, izdana v obliki predpisa, za katera je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.

27.Upoštevajoč navedeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu po šestem odstavku 33. člena ZLS.

Glede izreka sodbe

28.V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost in pravilnost sklepa št. 10 Mestnega sveta, sprejetega na 11. redni seji, dne 21. 12. 2023 (izpodbijani sklep) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., z dne 3. 1. 2024 (izpodbijani Odlok). Z izpodbijanim sklepom in Odlokom je tožena stranka dopolnila 13. člen Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., s točko (4), ki glasi: "V imenu ustanoviteljice odloča Mestni svet Mestne občine Maribor."

29.Med strankami je sporno, ali je imel Mestni svet Mestne občine Maribor (v nadaljevanju tudi Mestni svet MOM) pravico sprejeti izpodbijani sklep in Odlok, s katerim je nase prevzel pravice odločanja v imenu ustanoviteljice v A., d.o.o. in ali je s tem posegel v pristojnosti, ki so lastne županu kot izvršilnemu organu občine oziroma ali je bila županu, ki predstavlja in zastopa občino s tem odvzeta pravica izvajanja ustanoviteljskih pravic v A., d.o.o.

30.Tožeča stranka zatrjuje, da bi tožena stranka morala sprejeti spremembo Statuta MOM in ne izpodbijani Odlok, pri tem pa se sklicuje na 64. člen ZLS, ki določa, da statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Tožeča stranka tako poudarja, da za navedeno spremembo tožena stranka ni imela podlage niti v statutu, niti v zakonu, in da je nase prenesla naloge, ki presegajo njene pristojnosti ter da je že iz tega razloga izpodbijani Odlok nezakonit.

Materialna pravna podlaga

31.Temeljni zakon, ki ureja lokalno samoupravo je ZLS, ki občino v 21. členu pooblašča za izvirne naloge občine torej, da samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. ZLS v 20. členu določa, da lahko občina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun (20. člen ZLS). ZLS določa v IV. poglavju organe občine, ki so občinski svet, župan in nadzorni odbor ter njihove pristojnosti.

32.Glede zakonitosti sprejetega izpodbijanega sklepa in Odloka je ključna torej zakonska ureditev, ki ureja pristojnosti in razmerje med mestnim svetom in županom, na podlagi ZSL in splošnega akta tožene stranke, Statuta MOM.

33.V skladu z ZSL in Statutom MOM je občinski svet oziroma mestni svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine. Med drugim sprejema proračun in splošne akte. Župan je organ izvrševanja ter predstavlja in zastopa občino (33. člen ZLS). Mestni svet in župan sta enakopravna organa in tako nista v razmerju nadrejenosti ali podrejenosti, temveč opravljata različne naloge v sistemu lokalne samouprave in sta tesno povezana. Župan tudi predstavlja mestni svet in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovati. Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta. Občinski svet lahko nadzoruje delo župana in občinske uprave.

34.Naloga mestnega sveta je torej, da opravlja normativno funkcijo, in sicer sprejema statut mestne občine, poslovnik mestnega sveta, odloke in druge predpise mestne občine, sprejema občinski proračun in zaključni račun odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom drugače določeno, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta in druge pristojnosti, ki jih določa 29. člen ZSL.

35.Župan, ki zastopa in predstavlja občino, predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta (tretji odstavek 33. člena ZLS). Župan poleg tega usmerja in nadzira občinsko upravo ter imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave (tretji odstavek 49. člena ZLS).

36.Statut MOM v 19. točki drugega odstavka 23. člena določa, da mestni svet v okviru svojih pristojnosti ustanavlja javne zavode in druge pravne osebe javnega prava, statut torej toženi stranki že določa pristojnost, da ustanovi javni holding. Prav tako ZGJS v 13. členu opredeljuje ustanovitev javnega holdinga s strani lokalne skupnosti, kadar gre za lokalne gospodarske javne službe.

Razlogi odločitve

37.Občinski svet oz. mestni svet ima v javnem podjetju pomembno vlogo, saj občina kot ustanovitelj javnega podjetja preko občinskega sveta oz. mestnega sveta uresničuje tudi svojo lastniško funkcijo. Mestni svet izvaja ustanoviteljska in kapitalska (korporacijska) upravičenja občin, s tem ko ustanavlja javna podjetja, po drugi strani pa določa obseg javne službe in s tem izvaja oblastno funkcijo.

38.Po stališču sodišča, je pri navedenem treba razlikovati med ustanoviteljskimi in korporacijskimi (kapitalskimi) upravičenji občine v javnem holdingu. Gre za dve različni pristojnosti, ki izvirata iz različnih pravnih podlag. Upravičenje občine kot ustanoviteljice javnega podjetja izhaja iz njenega statusa ustanovitelja, ki jih občina uresničuje na podlagi predpisov, ZGJS, ZLS in statuta. Ta imajo javni značaj in so povezana z varovanjem javnega interesa. Korporacijska upravičenja pa izhajajo iz vloge občine v obravnavanem primeru kot družbenika v javnem podjetju.

39.Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko občina občinsko premoženje organizira v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij (drugi odstavek 67. člena ZJF). S finančnim in stvarnim premoženjem občine razpolaga v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določen organ (prvi odstavek 67. a člena ZJF).

40.Pri tem ZLS, Statut MOM in ZGJS ne določa pristojnega organa za izvrševanje oz. uresničevanje ustanoviteljskih pravic občine v javnem podjetju, katere ustanovitelj je, kot tudi ničesar v zvezi z izvrševanjem korporacijskih pravic v javnih podjetjih. Tudi ZJF, ki v 6. poglavju ureja upravljanje z državnim in občinskim premoženjem, ne daje odgovora na vprašanje, kateri organ občine je pristojen za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. 71. člen ZJF, na katerega se sklicuje tožeča stranka, se nanaša na uresničevanje kapitalskih upravičenj občine. ZJF v peti alineji prvega odstavka 71. člena določa, da pristojen organ občinske uprave za finance zagotavlja izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače tako, da izvaja (med drugim tudi) nalogo uveljavljanja različnih pravic lastnika kapitalske naložbe s sodelovanjem na skupščinah in v nadzornem svetu. Lastnik kapitalske naložbe v javnem holdingu je občina, ki jo zastopa župan, vendar to dejstvo ne daje županu pristojnosti, da odloča tudi v imenu ustanoviteljice. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je namen določbe 71. člena ZJF predvsem finančno omogočanje izvajanja javnih služb in dejavnosti v javnem interesu ter zagotavljanja nadzora nad njihovim izvajanjem.

41.Na spremljanje kapitalskih naložb se nanaša 72. člen ZJF, po katerem morajo pravne osebe, v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, objavo sklica seje, za finance pristojnemu organu občinske uprave, predložiti gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje. Župan lahko zahteva revizijo v pravnih osebah v katerih ima občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu (drugi odstavek 72. člena ZJF).

42.Glede na določilo 73. člen ZJF, ki določa tudi pristojnost občinskega sveta, ustanavljati in ukinjati pravne osebe, katerih ustanovitelj je občina ter za odločitev o nakupu, prodaji delnic ali deleža v gospodarski družbi, razen če ni s področnim zakonom drugače določeno, je tako ZJF pristojnost občine, na področju upravljanja s kapitalskimi naložbami občine porazdelil na občinski svet, župana in organ občinske uprave, ki je pristojen za finance. V tem kontekstu ni mogoče slediti stališču tožeče stranke, da občinski svet drugih pristojnosti kot glede oblikovanja volje glede uresničevanja ustanoviteljskih pravic nima, saj je ZJF občinskemu svetu poveril le pristojnost za odločanje o temeljni odločitvi glede ustanovitve ali ukinitve podjetja ter nakup ali prodajo kapitalskega deleža. Občinski svet določi cilje in naloge upravljanja kapitalskih naložb v občini, na podlagi pristojnosti iz 71. člen ZFJ. Torej ne odloči samo o dejstvu ustanovitve ali ukinitve podjetja. Ker ZJF ni uredil vseh vprašanj izvrševanja pravic iz kapitalskih deležev v občini, navedeno pomeni, da je prepuščeno občini, da sama uredi manjkajoča vprašanja. O ustanoviteljskih upravičenjih ob odsotnosti drugačne ureditve, po mnenju sodišča tako odloča občinski svet kot najvišji organ odločanja.

43.Tožena stranka je namreč na podlagi pristojnosti 13. člena ZGJS, 23. člena Statuta MOM in Poslovnika MOM, sprejela Odlok o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., ki določa, da se javni holding ustanovi z aktom o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ki ga sprejme župan. Na osnovi Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. je tako župan MOM sprejel Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo v imenu občine. Edina ustanoviteljica holdinga je MOM (5. člen Odloka).

44.V konkretnem primeru gre torej za enoosebno družbo in ne za skupni javni zavod, ki bi ga ustanovilo več občin, zato uporaba tretjega in naslednjih odstavkov 61. člena ZLS ni možna. Tožeča stranka sicer določbe primeroma navaja in z njimi utemeljuje svoje navedbe, da ustanoviteljske pravice pripadajo županu, vendar je takšno stališče po presoji sodišča zmotno. Četrti odstavek 61. člena ZLS določa, da v primeru, ko več občin ustanovi javni zavod ali javno podjetje za zagotavljanje javnih služb, občinski sveti občin ustanovijo svet ustanoviteljic oz. koncedentov, ki ga sestavljajo župani, hkrati v aktu o ustanovitvi sveta koncedentov (občinski sveti občin) določijo njegove naloge in način sprejemanja odločitev. Iz določb torej ne izhaja, da bi lahko župani - člani sveta ustanoviteljic oz. koncedentov prosto in samostojno odločali, in da je sodelovanje mestnih svetov s tem izključeno, ampak prav nasprotno, mestni sveti občin članic ustanovijo skupno javno podjetje in v aktu o ustanovitvi ustanovijo svet koncedentov ter določijo njegove naloge in način sprejemanja odločitev v njem. V način sprejemanja odločitev pa lahko vključijo tudi sodelovanje mestnih svetov ustanoviteljic, kar pomeni, da lahko določijo, da postopek odločanja v vsaki posamezni občini poteka po običajni poti (župan predlaga, mestni svet odloči, župan izvrši), in da to odločitev župan zastopa/jo predstavi v svetu koncedentov.

45.Odlok o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. določa, da se s tem odlokom ureja odgovornost za obveznosti holdinga, upravljanje holdinga in pravice ustanoviteljice (2. in 5. člen Odloka). Holding za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, ustanoviteljica za obveznosti holdinga ne odgovarja (11. člen Odloka). Holding zastopa in njegove posle vodi direktor holdinga na lastno odgovornost (13. člen Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo). Iz citiranih določil tako ni mogoče zaključiti, da je tožeča stranka tista, ki bi odgovarjala za obveznosti holdinga, kot izhaja iz njenih navedb na glavni obravnavi.

46.Ustanovitveni/osnovni kapital holdinga je vplačala ustanoviteljica delno v denarju, delno s stvarnimi vložki podjetij, ki izvajajo javne službe in so del A., d.o.o. Ustanoviteljica je na podlagi osnovni vložkov pridobila poslovni delež, A., d.o.o. pa je postal delničar javnih podjetij (prvi do tretji odstavek 10. člena Odloka). Ustanoviteljici vsakih dopolnjenih 50,00 EUR osnovnega vložka daje en glas (tretji odstavek 13. člena Odloka). Posebne ustanoviteljske pravice iz 26. člena ZGJS izvršujejo pristojni organi MOM (četrti odstavek 10. člena Odloka). 26. člen ZGJS določa, da ustanovitelj javnega podjetja določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, ter da odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin.

47.Z Odlokom so bili tako odločeni organi javnega holdinga, ki so ustanoviteljica kot edini družbenik, direktor in nadzorni svet. Odlok je v 13. členu v celoti povzel pravice oziroma pristojnosti odločanja ustanoviteljice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe z omejeno odgovornostjo v skladu s 505. členom ZGD-1. Po stališču sodišča ima torej ustanoviteljica pristojnosti odločanja v zvezi s premoženjem družbe - z osnovnim kapitalom (zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov, vplačilo in vračanje naknadnih vložkov); - z dobičkom družbe (sprejetju letnega poročila in porabe bilančnega dobička) in glede delitve oz. prenehanja poslovnih deležev. Prav tako pa odloča v razmerju do direktorja holdinga o ukrepih za nadzor njegovega dela in uveljavljanju zahtevkov javnega holdinga proti direktorju in družbenikom v zvezi s povračilom škode nastale pri ustanavljanju in poslovanju holdinga, za kar na podlagi tretjega odstavka 16. člena Odloka odgovarja direktor. Odloča tudi o zastopanju javnega holdinga v sodnih postopkih proti direktorju, kar pomeni, da izbere oz. določi kdo (običajno katera odvetniška družba) bo zastopal holding v sodnem postopku ter o tem, kdo bo prokurist in kdo poslovni pooblaščenec ter o drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba.

48.Z izpodbijanim Odlokom je Mesti svet MOM dodal sporni (4) odstavek 13. člena Odloka, da v imenu ustanoviteljice odloča Mestni svet MOM. Tudi ZGD-1 ne rešuje vprašanja kateri občinski organ je pristojen, da v imenu občine nastopa kot družbenik pri uresničevanju pravic iz 505. člena ZGD-1. Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače (28. člen ZGJS). Iz navedenega sledi, da tako ni podlage za stališče tožeče stranke, da se v primeru izvrševanja pravic ustanovitelja v skupščini javnega holdinga izvajajo zgolj ustanoviteljska upravičenja, ki jih imajo družbeniki na podlagi 505. člena ZGD-1.

49.Sodišče še dodatno izpostavlja, da Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo določa, da je A., d.o.o. ustanovljen za opravljanje strokovno-tehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področju javnih služb ter da izvaja naloge vodenja javnih podjetij in gospodarskih družb (2. člen). Edina ustanoviteljica holdinga je MOM (7. člen), ki na podlagi prevzetih in vplačanih osnovnih vložkov pridobi poslovne deleže v kapitalu javnega holdinga (8. člen), za obveznosti javnega holdinga ustanoviteljica ne odgovarja (9. člen). Niti akt o ustanovitvi d.o.o. niti Odlok o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. pred izpodbijano spremembo nista določala, kateri organ v imenu ustanoviteljice odloča. Akt o ustanovitvi je zgolj povzel pristojnosti ustanoviteljice, ki jih je določil Odlok o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o.

50.Kljub dejstvu, da občina organizira finančno službo v okviru pristojnosti mestne uprave, ki opravlja strokovno delo za izvajanje nalog povezanih z upravljanjem premoženja občine, navedeno ne pomeni, da bi finančna služba tudi odloča o premoženju občine, ampak pomeni, da zgolj pripravi strokovno podlago za sprejem odločitve z namenom, da se sprejme zakonita, pravilna in najbolj ugodna rešitev. Navedeno delo opravlja za potrebe občinskega sveta (peti odstavek 35. člena ZLS), saj je občinski svet najvišji organ odločanja v občini o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine (prvi odstavek 20. člena Statuta MOM).

51.Sodišče pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi ustanoviteljica enoosebne družbe javnega holdinga zaradi česar pravna oseba v sestavi treh organov, ki se medsebojno omejujejo in nadzirajo, noben organ ne more samostojno in brez sodelovanja drugega organa odločati in delovati. Veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi natančno določajo pravila njihovega medsebojnega omejevanja, nadzora in sodelovanja (mora zaradi zagotavljanja sistem zavor in ravnovesij) zato tudi, kot ustanoviteljica javnega holdinga, občina ne more delovati drugače kot da v sodelovanju vseh treh organov sprejme odločitev in jo uveljavi s sprejemom sklepa v javnem holdingu. ZJF določa, da župan predlaga letni program razpolaganja s kapitalskimi naložbami občine toženi stranki, ki ga sprejme ali zavrne, in tako tudi o tem torej odloča tožena stranka.

52.Glede navedb tožeče stranke, da tožena stranka po sprejetju izpodbijanega sklepa in Odloka odloča o zadevah, ki presegajo njeno pristojnost (izrecno navaja 1. in 5. do 9. alinejo drugega odstavka 13. člena Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o.), 1. alineja določa pristojnost odločanja o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička holdinga, torej pravne osebe, ki izvaja javno službo in je financirana (tudi) s strani ustanoviteljice - občine in uporabnikov), sodišče pripominja, da gre vendar za pravno osebo in odločanje o njenem letnem poročilu in uporabi njenega letnega dobička. Dejstvo, da je ustanoviteljica vplačala osnovni kapital in ustanovila javni holding, ne pomeni, da sta njegovo letno poročilo in bilančni dobiček del proračuna občine ampak se o njem samostojno odloča v okviru poslovanja kapitalske družbe, o tem odločajo organi holdinga. Osnovni kapital tako pripada holdingu, in je del premoženja s katerim javni holding odgovarja za svoje obveznosti.

53.Sodišče na tem mestu tako pripominja, da poslovanje in delo javnega holdinga vodi direktor, ki na lastno odgovornost vodi posle in zastopa holding (prvi odstavek 13. člena Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z dne 6. 3. 2023), in tako za poslovanje ali obveznosti holdinga ne odgovarjala tožnik, ki holdinga tudi ne zastopa, saj je izrecno zapisano v Aktu o ustanovitvi in v Odloku o ustanovitvi, da ga zastopa direktor holdinga.

54.Sodišče pritrjuje stališču tožniku, da je zakoniti zastopnik MOM - edine ustanoviteljice, kar pa ne pomeni, da v vlogi ustanoviteljice v javnem holdingu izvaja iste pristojnosti kot v MOM. Ustanoviteljica javnega holdinga namreč ni tožeča stranka (župan MOM), ampak je zgolj ena od treh organov ustanoviteljice. Pristojnost za ustanovitev javnega holdinga pa ima tožena stranka. Kapital, ki ga je vložila ustanoviteljica (MOM) ji daje zgolj pravice do določenega št. glasov pri glasovanju, torej pri odločanju v holdingu. Dejstvo, da je tožeča stranka zakonita zastopnica MOM, ki je prispevala osnovni kapital ne pomeni, da lahko edina (od treh organov ustanoviteljice) sodeluje pri odločanju v holdingu, ki je s tem kapitalom ustanovljen. Vsakih dopolnjenih 50,00 EUR osnovnega vložka namreč daje en glas ustanoviteljici in ne zakoniti zastopnici ustanoviteljice - tožeči stranki. ZJF pa odločanje družbenika v javnem holdingu omejuje z obveznim sodelovanjem finančne službe mestne uprave in v primeru odločanja o letnem programu razpolaganja s kapitalskimi naložbami občine na način, da tak predlog lahko toženi stranki poda le tožeča stranka.

55.Tudi pristojnosti, da tožena stranka odloča: o ukrepih za nadzor direktorja (5. alineja), postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca (6. alineja), o uveljavljanju zahtevkov za javni holding proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju (7. alineja); da odloča o zastopanju javnega holdinga v sodnih postopkih proti direktorju (8. alineja) in o drugih zadevah, ki jih določa zakon ali družbena pogodba (9. alineja), ne posegajo v pristojnosti tožeče stranke in ne presegajo pristojnosti tožene stranke, kot organa ustanoviteljice kapitalske družbe. Gre za pristojnosti "lastnika kapitala" - vplačnika osnovnega vložka nasproti tistemu, ki s tem kapitalom upravlja preko vodenja poslov in zastopanja pravne osebe, ki je bila s tem kapitalom ustanovljena. Gre za notranje razmerje v javnem holdingu med ustanoviteljico in direktorjem holdinga.

56.Po stališču sodišča, je tako imela tožena stranka za sprejem in spremembe Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. zakonito pravno podlago v 13. členu ZGJS, 523. členu Zakona o gospodarskih družbah, 23. členu Statuta MOM in 86. členu Poslovnika Mestnega sveta MOM. Predpisi določajo, da lahko holding ustanovi lokalna skupnost, kadar gre za lokalne gospodarske javne službe, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, da lahko mestni svet ustanovi javne zavode in druge pravne osebe javnega prava ter da mestni svet odločitve sprejema (tudi) v obliki odlokov, in da kadar predlaga spremembo ali dopolnitev odloka, mora priložiti besedilo členov, ki se spreminjajo. Tožena stranka je torej, v skladu s tretjim odstavkom 86. člena Poslovnika Mestnega sveta MOM, sprejela spremembo in dopolnitev Odloka v obliki Odloka in mu priložila besedilo členov, ki se spreminjajo.

57.Glede na dejstvo, da je Mestni svet MOM sprejel Odlok o ustanovitvi javnega holdinga Maribor d.o.o. in v njem uredil upravljanje javnega holdinga in pravice ustanoviteljice (Mestne občine Maribor) ter druge zadeve, ki so potrebne za njegovo poslovanje, je s sprejetjem izpodbijanega Odloka dopolnil že sprejeti odlok v 13. točki. Z navedenim dejanjem tako ni kršil 64. člena ZSL in spreminjal pristojnosti občinskih organov, kot to zatrjuje tožeča stranka. Z izpodbijanim Odlokom je tožena stranka namreč zgolj odločila o tem, kdo odloča v imenu ustanoviteljice v javnem holdingu, kar pa ne pomeni spremembe pristojnosti občinskih organov, za kar bi bila potrebna sprememba statuta.

Sklepno

58.Po naveden se po stališču sodišča pristojnost občinskih organov, v konkretnem primeru župana, ni spremenila s sprejetjem izpodbijanega Odloka in tožena stranka ni posegla v izvršilno funkcijo župana, ki zastopa in predstavlja občino, kar mu zagotavlja 33. člen ZLS. Prav tako tudi ni bilo poseženo v temeljno funkcijo mestnega sveta, ki jo ima kot organ odločanja, s tem ko je izpodbijani Odlok določil, da Mestni svet MOM odloča v imenu ustanoviteljice. Glede na odsotnost zakonskih določil, ki bi jasno urejala pristojnost članstva v skupščini javnega holdinga in izvrševanja ustanoviteljskih pravic, odločitev izpodbijanega sklepa in Odloka ne nasprotuje veljavni zakonodaji za sprejem spremembe in dopolnitve Odloka z izpodbijanim Odlokom.

59.Statut MOM v 23. členu namreč določa, da mestni svet v okviru svojih pristojnosti ustanavlja javne zavode in druge pravne osebe javnega prava, kar pomeni, da statut torej toženi stranki že določa pristojnost, da ustanovi javni holding. Tožena stranka je tej pristojnosti sledila in javni holding ustanovila z Odlokom o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., v njem je uredila upravljanje holdinga in pravice ustanoviteljice ter druge zadeve, ki so potrebne za njegovo poslovanje. Vsak ustanovitelj podjetja mora poskrbeti, da ima pravna oseba, ki jo ustanavlja, urejene vse potrebne postavke za uspešno poslovanje, med njih spada tudi ureditev sodelovanja ustanovitelja in njegove pravice. Tožena stranka je navedeno storila z Odlokom o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o, z izpodbijanim Odlokom pa je zgolj podrobneje uredila način sodelovanja ustanoviteljice, katere notranja organizacija je sestavljena iz treh organov. Mestni svet je tako z dopolnitvijo zgolj podrobneje določil sodelovanje ustanoviteljice - torej kateri organ ustanoviteljice odloča o zadevah povezanih z javnim holdingom. S tem ni presegla svojih pristojnosti, saj je določitev načina sodelovanja ustanovitelja del pristojnosti ustanavljanja javnega podjetja iz 19. točke 23. člena Statuta MOM in tudi tožniku kot županu ni odvzela pravic zastopanja v MOM.

60.Tožena stranka je tako imela zakonito pravno podlago za sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o., saj ji z vsebino izpodbijanega Odloka zgolj dodelila pristojnosti odločanja v zadevah iz drugega odstavka 13. člena Odloka. Naloge, ki jih je tožena stranka s tem pridobila (iz drugega odstavka 13. člena odloka) tako niso naloge, ki bi bile v izključni pristojnosti tožeče stranke in tako tudi ne pomenijo prevzema ali posega v funkcijo zastopanja MOM ali v izvršilno funkcijo tožeče stranke v MOM, kot je že zgoraj obrazloženo.

61.Na podlagi obrazloženega je sodišče ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, materialno pravo pa je bilo tudi pravilno uporabljeno, ter so bila spoštovana tudi pravila postopka, zaradi česar je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

1Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 171/2016 z dne 5. 10. 2016.

2Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022.

3Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 370/2013 z dne 24. 10. 2013 in sklep Upravnega sodišča RS IV U 48/2013 z dne 14. 11. 2013.

4Tako 20. člen Statuta MOM in 29. člen ZSL.

5Tako tudi Ustavno sodišče RS v zadevi št. U-I-58/95 z dne 6. 7. 1995.

6Prvi odstavek 27. člena Statuta MOM.

7Tretji odstavek 24. člena Statuta MOM.

8Tako tudi ZJF v 2. odstavku 13. člena župan pripravi in predloži občinskemu svetu predlog proračuna občine za obrazložitvami, predlog letnega programa razpolaganja s kapitalskimi naložbami občine.

9Kadar to narekujejo razlogi racionalnosti in ekonomičnosti, lahko Vlada ustanovi javni holding za področje posamezne ali večjih gospodarskih javnih služb 13. člen ZGJS.

10Pravica do izplačila deleža, glasovalna pravica na skupščini, pravica odločanja o povečanju zmanjšanju kapitala.

11Ustanoviteljica samostojno sprejema sklepe in jih vpiše v knjigo sklepov ter odloča o: sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; vplačilu in vračanju naknadnih vplačil; delitvi in prenehanju poslovnih deležev; ukrepih za nadzor dela direktorja; postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; uveljavljanju zahtevkov javnega holdinga proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju in poslovodenju; zastopanju javnega holdinga v sodnih postopkih proti direktorju; drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. Vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega vložka daje ustanoviteljici en glas.

12Enako tudi Pravno mnenje dr. R. Pirnat in B. Zuljan, Ljubljana 16. 1. 2024.

13Občine organizirajo finančne službe za pripravo in izvrševanje proračuna ter izvajanja drugih nalog povezanih z upravljanjem s premoženjem občine (tretji odstavek 8. člena ZJF). Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja uprava (peti odstavek 35. člena ZLS). Mestna uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe mestne občine (drugi odstavek 57. člena Statuta MOM). Organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na predlog župana z odlokom (tretji odstavek 57.člena Statuta MOM). Mestno upravo vodi direktor mestne uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan (četrti odstavek 57. člena Statuta MOM).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o lokalni samoupravi (1993) - ZLS - člen 20, 29, 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov