Jedro

Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo očetovemu predlogu in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri stiki med otrokom in očetom potekajo enkrat tedensko med tednom na dan, ko deček nima obšolskih dejavnosti in po možnosti v naravnem okolju, in sicer med 14.45 uro in 18. uro; o dnevu se starša dogovorita, če dogovor ni možen, pa na prvo prosto popoldne v tednu; med stiki naj se sinu omogoči, da pokliče osebo, ki ji zaupa; v primeru otrokove ali očetove bolezni stik odpade; za primer kršitve se izreče denarna kazen 500 EUR (I. točka izreka). Kar je oče kot predlagatelj začasne odredbe zahteval več ali drugače (stiki ob sobotah in višja denarna kazen), je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka).

2. Mati v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in očetov predlog zavrne, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sklep je v očitnem nasprotju s stališči ustaljene sodne prakse, ko je mnenju CSD dana večja teža kot izvedenskemu mnenju in je odločitev v očitnem nasprotju z ugotovitvami iz izvedenskega mnenja. V izvedenskem mnenju je ugotovljeno, da samostojni stiki z očetom otroku niso v korist. Očetu je bilo svetovano, da si poišče strokovno pomoč, da bo lahko prepoznal svoje pomanjkljivosti v izvajanju medosebnih odnosov in vzpostavil primernejši odnos z otrokom. Kljub temu, da si oče ni poiskal pomoči in prilagodil svojega neprimernega vedenja, je sodišče določilo samostojne stike.

Mnenje CSD ne more biti strokovno nadaljevanje izhodišča iz izvedenskega mnenja. Tega sta izdelala strokovnjaka s področja psihiatrije in klinične psihologije, mnenje CSD pa je izdelala pravnica. Če se njihove ugotovitve razlikujejo, je treba kvečjemu dopolniti izvedensko mnenje. Da ima izvedensko mnenje večjo težo, izhaja iz odločb VSL IV Cp 549/2018, IV cp 133/2019 in IV Cp 1521/2019 ter odločbe VS RS II Ips 682/2007. Pred izdajo začasne odredbe bi moralo sodišče zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja.

Ker v sklepu ni obrazloženo, zakaj sodišče vso vero poklanja CSD, mnenju izvedencev pa ne sledi, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni obrazloženo, zakaj je mnenju CSD, ki je predlagal stike tudi vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, sledilo le delno. Ni razlogov o tem, da si nasprotni udeleženec ni poiskal ustrezne strokovne pomoči in ni prilagodil svojega neustreznega vedenja. Ker tega ni storil, ni zaznati napredka v njegovem odnosu do sina. Iz ugotovitev v 10. točki izhaja, da je tudi sodišče prepoznalo, da je odnos nasprotnega udeleženca do otroka še vedno neprimeren. Iz potrdila, ki ga je predložil nasprotni udeleženec, izhaja, da je bil prisoten na štirih terapijah, iz njenega pa, da je aktivno sodelovala v 18 urah programa. Podano je nasprotje med ugotovitvijo v 10. točki, da nasprotni udeleženec ni ustrezno prilagodil svojega vedenja, in zapisom v 11. točki, da je situacija ob izdaji sklepa drugačna kot ob prejemu izvedenskega mnenja. Ključna okoliščina, ki je bila prepoznana kot ogrožajoča, je bila namreč neprimernost očetovega odnosa. Zaradi tega so spočetka tudi potekali stiki pod nadzorom.

Sama je v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe obširno opisala dejanja nasprotnega udeleženca, iz katerih jasno izhaja, da še ni sposoben prepoznavanja lastnih pomanjkljivosti pri vzpostavljanju odnosa do sina in nje. O teh se sodišče ni opredelilo. Iz sms sporočil, ki so v spisu, izhajajo negativna nastrojenost, nesramnost in žaljivost ter celo ustrahovanje predlagateljice in so v zadnjem času še intenzivnejša. Nejasno je določen dan, ko se izvrši tedenski stik. Ni natančno določena ura pričetka stika. Ni jasno, katero je dogovorjeno prevzemno mesto, kamor pride predlagateljica iskat otroka po zaključku stika. Med udeležencema so se že pojavila nesoglasja o vsebini sklepa. Nasprotni udeleženec vztraja, da pride predlagateljica po otroka na očetov dom, to pa iz sklepa ne izhaja. Med postopkom se je pokazalo, da starša ne zmoreta dogovora o dnevu stikov in prevzemnem mestu, in bi zato moral biti sklep jasen in določen. Smiselno bi bilo, da se določi nevtralen kraj, kjer se zadržuje večje število ljudi. Sama se namreč nasprotnega udeleženca boji. Poleg tega je pot ovinkasta, neosvetljena in težavna. Prevzem na očetovem domu pomeni zanjo občutno večje breme, kot je naloženo nasprotnemu udeležencu. (google maps: 34 minut, 36 km)

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stiki med očetom in sinom, ki je bil ob izdaji izpodbijanega sklepa star sedem let in pol, so bili dogovorjeni s sodno poravnavo in so (oziroma naj bi) od januarja 2017 potekali od srede po vrtcu do četrtka zjutraj in vsak drugi vikend od petka do nedelje. Mati je v maju 2020 vložila predlog za ukinitev stikov. Predlog je utemeljila s trditvami, da je oče sina klofnil po obrazu, da ga ustrahuje, da se ga sin boji in odklanja stike. Po sklepu sodišča z dne 25. 5. 2020 so do pridobitve izvedenskega mnenja v maju 2021 potekali stiki pod nadzorom CSD. Med majem in oktobrom je bilo izvedenih 12 srečanj v naravi in večinoma v navzočnosti matere. Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o očetovem predlogu za nadaljnjo začasno ureditev stikov, podanem v oktobru 2021. 6. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da je nujno kontinuirano nadaljevanje stikov in nadgrajevanje napredka, do katerega je prišlo pri izvajanju stikov med postopkom, - da je otrok v fazi pridobivanja potrebne čustvene varnosti v odnosu z očetom in bi prekinitev tega procesa povzročila velik korak nazaj, - da je začasna odredba nujna zaradi preprečitve akutne škode otroku, - da se sledi načelu postopnosti, - da je okvir stikov določen tako, da ne pride do konfrontacije staršev, da se upošteva otrokove šolske obveznosti in zunajšolske dejavnosti ter v največji sprejemljivi meri upošteva njegova potreba po čustveni varnosti.

7. Očitek o pomanjkanju razlogov v izpodbijanem sklepu, ki bi oviralo preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve, ni utemeljen. Preudarki, na katerih temelji odločitev, so jasni in nedvoumni ter skrbno in izčrpno argumentirani. Argumenti so skladni. Pritožničino nestrinjanje z njimi ne utemeljuje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni izreklo o njenih navedbah, podanih v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe. Te navedbe je povzelo v 4. točki obrazložitve, odgovor nanje pa je vključen v razloge izpodbijane odločitve. Opirajoč se na izvedensko mnenje je v njenih navedbah prepoznalo zelo konflikten odnos med starši in dobilo potrditev mnenja izvedencev, da dečku povzroča stisko razdvojenost med materjo in očetom, s katero se je odzval na njun odnos. S tem je implicitno kot neizkazano zavrnilo materino stališče, da so razlog za dano situacijo v družini izključno okoliščine na strani očeta.

9. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je mnenju CSD dana prevelika teža in da bi odločitev o nadaljevanju stikov lahko utemeljevalo le izvedensko mnenje. Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti. Nič drugega ne izhaja iz odločb višjega in vrhovnega sodišča, navedenih v pritožbi. Nasprotno. V vseh sta poudarjena pomen in dokazna teža mnenja CSD in kot neutemeljeno zavrnjeno stališče pritožnikov oziroma revidentov, da za odločitev o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo in stikih ne zadostuje mnenje CSD.

10. Neutemeljeni so pritožbeni pomisleki o zmotnosti zaključka, da oče v odnosu do otroka ni ogrožajoč in da je zato treba nadaljevati proces otrokovega pridobivanja čustvene varnosti v odnosu z očetom z vzpostavitvijo samostojnih stikov med njima. Izvedensko mnenje ne daje opore za sklepanje, da samostojni stiki z očetom otroku niso v korist. V mnenju so bile navedene pomanjkljivosti v ravnanju vsakega od staršev in podana jasna ocena, da razlogi za dečkovo stisko koreninijo v konfliktnem odnosu med starši in ne v morebitnem nasilnem odnosu očeta do sina. Izvedenca sta priporočila spočetka kratke stike v naravnem okolju in sprotno vrednotenje dečkovega odziva in sodelovanja staršev. Sodišče je na tak način vodilo postopek. Raziskalo je okoliščine o izvrševanju stikov v materini navzočnosti in ocenilo, da je bilo ob izdaji začasne odredbe primerno narediti korak naprej k stikom brez materine navzočnosti. Pritožničino vztrajanje pri stališču, da so razlogi za poslabšanje odnosa med otrokom in očetom izključno na strani očeta, ne vzbuja dvoma o pravilnosti navedene ocene.

11. Z določitvijo stikov pod nadzorom se je sodišče odzvalo na materine navedbe o očetovem nasilnem ravnanju v odnosu do sina. V izvedenskem mnenju je pridobilo zanesljivejšo podlago za oceno o tem, ali in v čem ter v kakšni meri je očetovo ravnanje za sina ogrožajoče. Pritožbeno stališče, da bi bila določitev samostojnih stikov sprejemljiva le ob pogoju, da bi bil izkazan napredek pri očetu v primerjavi z ugotovitvami, ki so bile podlaga za določitev nadzorovanih stikov, je zato neutemeljeno.

12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki o časovni in krajevni določenosti stikov. Sodišče res ni do zadnje podrobnosti opredelilo časa in kraja prevzemanja otroka ob začetku in ob zaključku stikov. Taka odločitev temelji na oceni, da se bodo starši zmogli dogovoriti o tem, kar ni izrecno določeno. Ob upoštevanju napredka, ki sta ga starša pokazala med postopkom v njunem dogovarjanju o otroku, pritožbeno sodišče nima razloga, da bi podvomilo o pravilnosti te ocene. Če je oziroma bo med izvrševanjem začasne odredbe prišlo do vztrajajočih nepremostljivih težav, jih bo sodišče prve stopnje v procesu spremljanja stikov ovrednotilo in odločilo o morebiti potrebnih prilagoditvah.

13. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje predlagateljičino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.