Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je v tožbi navedel, da je toženka v letih 2013, 2015 in 2016 objavila več člankov, v katerih ga je označila za največjega davčnega dolžnika, čeprav se na vrhu seznama davčnih neplačnikov ni znašel on osebno, temveč družba A. (katere poslovodja in edini ustanovitelj je bil).

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 20.000.000 EUR in objavo opravičila, pod grožnjo denarne kazni 200.000 EUR za vsako neobjavljeno opravičilo.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, o katerih naj sodne prakse Vrhovnega sodišča ne bi bilo, praksa višjih sodišča pa je neenotna:

‒Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka ni ravnala protipravno, s tem ko je v spornih člankih tožnika enačila s pravno osebo, katere zakoniti zastopnik je bil?

‒Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka ni ravnala protipravno s tem ko je v spornih člankih za tožnika, ki nima nobenega davčnega dolga, navajala, da ima slednji neslavni naziv največjega davčnega dolžnika v državi, čeprav je bil tožnik dejansko samo ustanovitelj in zastopnik pravne osebe z davčnim dolgom?

‒Ali je materialnopravno pravilno stališče, da je tožena stranka v spornih člankih poročala skladno z novinarsko etiko in v dobri veri?

‒Ali je materialnopravno pravilen zaključek, da zapisi tožene stranke v spornih člankih ne predstavljajo protipravnega (nedopustnega) ravnanja tožene stranke?

‒Ali je materialnopravno pravilen zaključek, da tožena stranka v obravnavanem primeru ni ravnala protipravno (nedopustno) in da zato temelj odškodninske odgovornosti ni podan?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi po oceni Vrhovnega sodišča ti pogoji niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.