Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine ni takšna odločba, ki bi lahko bila temelj za izdajo predhodne odredbe.
I. Pritožbeni postopek se nadaljuje od odločbe Ustavnega sodišča U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 naprej.
II. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep ugodi in se:
1. sklep o zavarovanju opr. št. IX 5380/2013-16 razveljavi, predlog o zavarovanju terjatve s predhodno odredbo v skupni višini 52.470,34 EUR s predznambo zastavne pravice pa zavrne;
2. tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka zavarovanja v korist tožene stranke v znesku 269,38 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa; v primeru zamude bo tožeča stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti.
III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 571,75 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa; v primeru zamude bo tožeča stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti.
1. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po ugovoru se je postopek nadaljeval kot pravdni postopek. Tožeča stranka je v teku pravdnega postopka vložila predlog za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo z zaznambo zastavne pravice na nepremičninah. Prvostopenjsko sodišče je predlagano predhodno odredbo izdalo (opr. št. sklepa: IX Pg 5380/2013-16). Zoper ta sklep sta toženki vložila ugovor, vendar brez uspeha. Prvostopenjsko sodišče je ugovor zavrnilo (opr. št. sklepa: IX Pg 5380/2013-22).
2. Zoper ta sklep (sklep o zavrnitvi ugovora) sta vložila pritožbo toženca. V pritožbi med drugim menita, da sklep o izvršbi, izdan v postopku izvršbe na temelju verodostojne listine, ni takšna odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki bi lahko bila pravni temelj za izdajo sklepa o predhodni odredbi. Poleg tega navajata še različne druge razloge, zaradi katerih naj bi bil izdani sklep neutemeljen.
3. Pritožba je utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo na temelju 3. točke 365. člena ZPP.
Sklep o nadaljevanje prekinjenega postopka
4. Sodišče druge stopnje je s sklepom z dne 29. 5. 2014 postopek prekinilo, ker je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
5. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (Ur. list RS, št. 58/14 z dne 28.7.2014), 1. točko prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 ni 26/11, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo. Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo 156. člena Ustave postopek nadaljevalo po odločitvi Ustavnega sodišča. Odločitev o pritožbi tožene stranke
6. Predpostavke za izdajo predhodne odredbe so naslednje: obstoj neizvršljive odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in obstoj nevarnosti (1. odstavek 257. člena ZIZ). Nevarnost mora biti zgolj verjetno izkazana. Do odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-148/13 se je takšna nevarnost domnevala, če se je predlog za zavarovanje opiral na sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor z v 1. alineji 1. odstavka 258. člena ZIZ opisano vsebino. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Od razveljavitve naprej mora torej upnik verjetno izkazati nevarnost. Nadaljnja posledica navedene odločbe Ustavnega sodišča RS je, da se sodna odločba ne more več opirati na sedaj neveljavno domnevo iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ.
7. Tožeča stranka je oprla svoj predlog za izdajo predhodne odredbe izključno na sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine, saj kakršnakoli drugačna odločba doslej v tej zadevi še ni bila izdana. Pri odločanju o pritožbi je bilo zato najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine sploh lahko takšna odločba, na temelju katere je dopustno izdati predhodno odredbo. Potem je pritožbeno sodišče še preizkusilo, ali je, glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS sploh podana nevarnost kot ena od predpostavk za izdajo predhodne odredbe.
8. Stališče glede prvega je zavzelo že Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-148/13. V 16. točki odločbe je razložilo, "da verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo (kot npr. nezapadla sodna poravnava). Zgolj obstoj verodostojne listine same po sebi … praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško-dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba. Sodba prve stopnje, s katero je sodišče dolžniku naložilo plačilo terjatve, je sicer lahko po pritožbi še razveljavljena ali spremenjena, vendar je po zanesljivosti ugotovljenih dejstev ter uporabljenega prava že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor, in je šele treba v celoti opraviti postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, v katerem se bo izkazalo, ali je tožnik resnično upnik in toženec resnično dolžnik." V nadaljevanju je Ustavno sodišče še dodatno obrazložilo, zakaj pravni položaj upnikov, ki so v pravdnem postopku izposlovali neizvršljivo sodbo težji kot položaj upnikov s plačilnim nalogom, da izposlujejo zavarovanje za svojo terjatev.
9. Stališče pritožbenega sodišča je, da sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine ne more biti takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba. Pri izdaji sklepa o predhodni odredbi sodišče ne opravi še prav nobenega ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, temveč zgolj preizkusi, ali so podane povsem formalne predpostavke (41. člen ZIZ). V resnici je tako, kot je ugotovilo že Ustavno sodišče v navedeni odločbi, r. št. 16: da je prvostopenjska sodba „že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor“. Čeprav se stališče Ustavnega sodišča sicer izrecno nanaša na plačilni nalog, pa se lahko uporabi tudi za sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine, saj se po vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. stavek 2. odstavka 62. člena ZIZ). S tem je odpadla ena od nujnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe. Vendar pa to niti ni edini razlog za ugoditev pritožbi.
10. Trditvena podlaga v obravnavanem predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo se nanaša le na zatrjevano domnevano nevarnost iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Slednja določba pa je bila z ustavno odločbo razveljavljena. Tožeča stranka kakšnih drugih trditev glede nevarnosti ni niti postavila. Zato, ker tudi ni izkazan obstoj nevarnost kot ena od predpostavk za izdajo predhodne odredbe, je bilo tudi še iz tega razloga treba ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep razveljaviti ter predlog zavrniti.
11. Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela. Zato ji mora v skladu z določbo 1. odstavka 165, 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tožeča stranka povrniti stroške postopka, in sicer v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Tožeča stranka pa mora sama nositi svoje stroške postopka.
12. Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov prvostopenjskega postopka, torej do povrnitve 220,80 EUR za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v tej višini (tar. št. 3461) in 22 % DDV od tega zneska. Upravičena je tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka in sicer: 441,60 EUR za pritožbo (tar. št 3468), 22 % DDV od tega zneska in 33,00 EUR (sodna taksa za pritožbo).
13. Oba zneska mora tožeča stranka plačati v 15 dneh od vročitve sodbe, sicer bo morala plačati še zamudne obresti, ki bodo začele teči po preteku tega roka za prostovoljno izpolnitev (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena ZPP).