Jedro

Skladno z 8. členom ZVEtL-1 lahko sodišče postopek ustavi, predlog zavrže ali zavrne (zaradi razlogov na strani predlagateljev) le, če drugi udeleženci, ki bi bili prav tako upravičeni predlagati začetek postopka po tem zakonu, na poziv sodišča ne opravijo potrebnih procesnih dejanj (kot npr. dopolnitev predloga) oziroma ne predlagajo nadaljevanja postopka. Novi upravnik je nadaljevanje postopka res predlagal, vendar predloga ni v ničemer dopolnil. Razlog zavrženja ni bilo nasprotje interesov med prvotnimi predlagatelji, ampak dejstvo, da je bil podan predlog zaradi nepreglednosti in nejasnosti neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Kljub pozivu sodišča k njegovi dopolnitvi in konkretni razčlenitvi udeležencev postopka namreč tega niso storili ne predlagatelji (pritožniki), ne upravnik (kot zakoniti zastopnik skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov).

Pritožniki bi morali predložiti ustrezna pooblastila, če bi želeli, da novi upravnik zastopa in podaja vloge (le) v imenu posameznih predlagateljev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo skupnega pooblaščenca za sprejem pisanj pravnih naslednikov pok. A. A. (I.) in zavrglo predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu Ulica 13 (II.).

2. Zoper II. točko sklepa se v skupni pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožujejo štirje predlagatelji (1., 3., 7. in 9.). Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, II. točko izpodbijanega sklepa razveljavi in odloči, da se postopek ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi nadaljuje. Poudarjajo, da poziva k izjavi glede nadaljevanja postopka z dne 1. 12. 2022 niso osebno prejeli, ampak so bili o tem obveščeni zgolj preko elektronskega sporočila s strani upravnika. Slednjemu je prva predlagateljica s povratnim elektronskim sporočilom podala soglasje k nadaljevanju postopka. Ker k izjavi o nadaljevanju postopka niso bili pozvani, jim je bila kršena pravica do izjave. Prav tako posameznim predlagateljem sklep sodišča z dne 7. 10. 2022 (na dopolnitev predloga) ni bil vročen. Da bodo predlagatelji sami dopolnjevali predlog ni za pričakovati, ker niso seznanjeni z vsemi podatki. To je naloga njihovega skupnega zastopnika, ki je nedvomno upravnik. Ob vložitvi predloga je predlagatelje zastopal B., d. d., zdaj pa jih zastopa novi upravnik C., d. o. o.. Slednji je podal izjavo o nadaljevanju postopka, predložil pogodbo o upravljanju, ki izkazuje pooblastilno razmerje in predlog dopolnil tako, da je navedel vse prvotne predlagatelje. Pritožniki so upravičeno sklepali, da vloge na sodišče v njihovem imenu vlaga upravnik, sami jih namreč niso vlagali, razen predlagatelji z drugačnim interesom. Ugotovljeno navzkrižje interesov med predlagatelji ne more biti razlog zavrženja predloga.

3. Preostali predlagatelji in udeleženci odgovora na pritožbo niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvi in drugi odstavek 4. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča2 določata, da v kolikor ima stavba v etažni lastnini upravnika, je zaradi varstva pravic vseh etažnih lastnikov in pridobiteljev posameznih delov v stavbi na skupnih delih stavbe - udeleženec postopka skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, ki jo zastopa upravnik. Peti odstavek navedenega člena pojasnjuje, da s tem niso izključene pravice posameznega etažnega lastnika ali pridobitelja posameznega dela v stavbi, da prijavi udeležbo v postopku in zaradi varstva svojih pravic na skupnih delih stavbe nastopa kot samostojni udeleženec (poleg skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov). V povzeti določbi je ravno bistvo izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, v postopku namreč ni bilo jasno kdo so predlagatelji (in njihovi morebitni pooblaščenci) ter kdo nasprotni udeleženci.

6. V obravnavanem primeru je bil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu Ulica 13 podan sočasno s predlogom za vzpostavitev etažne lastnine na konkretni stavbi. Prvotni predlagatelji (9) so bili zastopani po prejšnjem upravniku oziroma pri njem zaposlenih in v pooblastilih poimensko navedenih osebah. Tekom postopka je prejšnji upravnik sporočil, da ni več upravnik stavbe, zato je sodišče prve stopnje predlagatelje s pozivom z dne 1. 4. 2022 pozvalo k izjavi, ali jih še vedno zastopajo pri (prejšnjem) upravniku zaposlene osebe in o tem, kdo je novi upravnik. Ker nihče od predlagateljev na poziv ni odgovoril3, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da pooblastila (za zastopanje) pri upravniku zaposlenih oseb niso več veljavna in predlagatelji v nadaljnjem postopku nastopajo brez pooblaščenca. Slednje je konkretno in jasno obrazložilo v sklepu z dne 7. 10. 2022, ki je bil navkljub drugačnim pritožbenim navedbam, pravilno (neposredno) vročen vsem predlagateljem.4 V tem sklepu je sodišče predlagatelje pozvalo k dopolnitvi predloga in jih seznanilo, da med prvotnimi predlagatelji nastopajo osebe, ki predlogu nasprotujejo,5 zaradi česar ni jasno, kdo dejansko predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi in kdo je v postopku nasprotni udeleženec. Nihče od predlagateljev (niti pritožnikov) predloga ni dopolnil. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je novega upravnika6 (kot zastopnika skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov) pozivalo k izjavi o nadaljevanju postopka in sočasni dopolnitvi podanega predloga. Skladno z 8. členom ZVEtL-1 lahko namreč sodišče postopek ustavi, predlog zavrže ali zavrne (zaradi razlogov na strani predlagateljev) le, če drugi udeleženci, ki bi bili prav tako upravičeni predlagati začetek postopka po tem zakonu,7 na poziv sodišča ne opravijo potrebnih procesnih dejanj (kot npr. dopolnitev predloga) oziroma ne predlagajo nadaljevanja postopka. Novi upravnik je nadaljevanje postopka res predlagal, vendar predloga ni v ničemer dopolnil. V vlogi z dne 20. 12. 2022 je zgolj povzel prvotne predlagatelje in posredoval fotokopijo pogodbe o upravljanju (pri čemer niti ni predložil celotne pogodbe, temveč zgolj fotokopiji 1. in 6. strani). Le ponovitev prvotnih predlagateljev pa ne izkazuje dejanskega stanja, glede na to, da trije predlagatelji (4., 6. in 8.) s predlogom za ugotovitev pripadajočega zemljišča (in zastopanjem novega upravnika) izrecno ne soglašajo. Pooblastila, iz katerih bi izhajalo, da novi upravnik v postopku zastopa zgolj posamezne predlagatelje (na primer pritožnike), pa niso bila predložena. Vse navedeno potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da ni (jasno) razvidno, v čigavem interesu se predlagani postopek vodi.

7. Po povedanem ni res, da je bil razlog zavrženja nasprotje interesov med prvotnimi predlagatelji, ampak dejstvo, da je bil podan predlog zaradi nepreglednosti in nejasnosti neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Kljub pozivu sodišča prve stopnje k njegovi dopolnitvi in konkretni razčlenitvi udeležencev postopka namreč tega niso storili ne predlagatelji (pritožniki), ne upravnik (kot zakoniti zastopnik skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov). Sodišče prve stopnje ga je posledično zaradi neodpravljene nejasnosti upravičeno zavrglo.

8. Po vsem povedanem je jasno, da sodišče prve stopnje tudi očitanih kršitev postopka ni zagrešilo. Pritožnikom pravica do izjave ni bila kršena, saj so bili s sklepom z dne 7. 10. 2022 izrecno pozvani k dopolnitvi predloga in v sklepu konkretno opozorjeni, da zaradi odpovedi pooblastilnega razmerja prejšnjega upravnika veljajo za udeležence brez pooblaščenca. Hkrati so bili opozorjeni tudi na posledice molka oziroma procesne neaktivnosti. Kot že poudarjeno, bi morali predložiti ustrezna pooblastila, če bi želeli, da novi upravnik zastopa in podaja vloge (le) v imenu posameznih predlagateljev.

9. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko upravičen predlagatelj (kot ga določa 46. člen ZVEtL-1) kadarkoli vloži nov in za obravnavo primeren predlog.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 34/17, v nadaljevanju ZVEtL-1. 3 Z izjemo 2. predlagateljice, ki je potrdila prenehanje pooblastilnega razmerja in izjavila, da se v postopku zastopa sama. 4 Vročilnice pripete k red. št. 31. 5 Tako izhaja iz vloge z dne 29. 6. 2022 (l. št. 53), kjer trije izmed prvotnih predlagateljev izpostavljajo, da se sami z vodenjem postopka (v njihovem imenu in s strani upravnika) za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi ne strinjajo (saj niso vsi kupci stanovanj v obravnavani stavbi tudi upravičenci do zemljišča). 6 Poleg 2. in 3. udeleženca. 7 Po 46. členu ZVEtL-1 so to poleg skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, še: zemljiškoknjižni lastniki stavbe, pridobitelji stavbe, zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, če izkažejo pravni interes in občina, na območju katere je stavba, če verjetno izkaže javni interes.