Jedro

Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.

Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zaradi delitve nepremičnin v solastnini prekinilo (1. točka izreka) in četrtega nasprotnega udeleženca A. A. napotilo na pravdo, v kateri bo dokazoval, da je lastnik dela zemljišča - sadovnjaka na parc. št. 2441, k.o. ..., na južnem delu stanovanjske stavbe v širini garaže do železniške proge, v približni izmeri 100 m2 (2. točka izreka). Odločilo je še, da mora A. A., ki je napoten na pravdo, tožbo vložiti v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, o tem pa je dolžan obvestiti nepravdni oddelek tukajšnjega sodišča tako, da bo v spis predložil kopijo vložene tožbe (3. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da glede nepremičnin z ID znakom parcela 0000 2440 in parcela 0000 2442 ni spora o predmetu delitve in velikosti deležev, spor je le glede nepremičnine z ID znakom parcela 0000 2441, kot ugotavlja tudi sodišče v izpodbijanem sklepu. Po 9. členu v zvezi s 155. členom ZNP-1 se postopek prekine le glede stvari, glede katere obstaja spor. Glede stvari, o katerih spora ni, sodišče zato postopka ne more in ne sme prekiniti. Prekinitev postopka tudi glede nepremičnin z ID znakom parcela 0000 2440 in parcela 0000 2442 tako pomeni nepotrebno zavlačevanje postopka in kršitev pravice do sodnega varstva. Predlagatelj nadalje uveljavlja, da je sklep obremenjen tudi z dodatnimi kršitvami. Navaja, da mora biti iz izreka sklepa poleg odločitve o prekinitvi in odločitve, koga se napoti na pravdo, razvidno tudi, v kakšnem roku je dolžan napoteni vložiti tožbo, na konkretno katero stvar se spor nanaša in ali gre za spor le o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali tudi za spor o deležih na njem. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zoper koga mora nasprotni udeleženec vložiti tožbo in ali gre za spor o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali tudi o deležih na njem. Predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek prekine le glede nepremičnine z ID znakom parcela 0000 2441, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelj je 7. 2. 2023 vložil predlog za delitev nepremičnin z ID znakom parcela 0000 2440, parcela 0000 2441 in parcela 0000 2442. Predlagal je civilno delitev nepremičnin v solastnini s prodajo in razdelitvijo kupnine skladno s solastniškimi deleži.

6.Nasprotni udeleženci so z vlogama z dne 7. 9. 2023 in z dne 13. 12. 2024 predlogu za civilno delitev nasprotovali in predlagali razdružitev s fizično delitvijo, saj v naravi že obstaja dejanska etažna lastnina. Četrti nasprotni udeleženec A. A. je dodatno še uveljavljal, da sta njegova pravna prednika z dogovorom z dne 21. 8. 2002 kupila tudi del nepremičnine z ID znakom 0000 2441 v izmeri 100 m2, ki v naravi predstavlja del zemljišča na južnem delu stanovanjske stavbe v širini garaže in sega do železniške proge. Pojasnil je, da naj bi se v skladu z dogovorom geodetska odmera izvedla naknadno, ob prodaji stanovanjske enote v pritličju in ostalega zemljišča, vendar do odmere ni prišlo. Pri svojih navedbah je vztrajal tudi na naroku 21. 1. 2025.

7.Po drugem odstavku 155. člena ZNP-1 sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa med udeleženci obstoji spor o teh vprašanjih, jih sodišče skladno s tretjim odstavkom istega člena napoti na pravdo po 9. členu tega zakona. Ta določa, da sodišče v takem primeru postopek prekine in na pravdo napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je skladno z navedenimi zakonskimi določbami postopek prekinilo in na pravdo v smeri dokazovanja, da je lastnik dela nepremičnine z ID znakom 0000 2441 v izmeri 100 m2, ki v naravi predstavlja del zemljišča na južnem delu stanovanjske stavbe v širini garaže in sega do železniške proge, napotilo četrtega nasprotnega udeleženca. Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.

8.Predlagatelj v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče ni imelo podlage za prekinitev postopka v celoti, in ni mogoče slediti njegovim navedbam, da bi postopek lahko prekinilo le glede sporne nepremičnine z ID znakom 0000 2441, glede ostalih dveh nepremičnin, pri katerih ne predmet delitve ne deleži niso sporni, pa bi ga moralo nadaljevati. Nasprotni udeleženci so namreč v odgovoru na predlog uveljavljali, da nepremičnine predstavljajo funkcionalno zemljišče stavbe, predlagatelj pa teh navedb ne med postopkom ne sedaj v pritožbi ni prerekal. Tudi iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS (priloge A 7 do A 11 in B 17 do B 20), v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.

9.Prav tako ni mogoče slediti pritožbeni graji, da je sklep obremenjen s kršitvami določb postopka, ker iz izreka ni razvidno, zoper koga mora četrti nasprotni udeleženec vložiti tožbo in ali gre za spor glede predmeta delitve ali le glede deležev na njem. Sodišče je po že obrazloženem četrtega nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, "v kateri bo dokazoval, da je lastnik dela zemljišča - sadovnjaka na parc. št. 2441". Iz take dikcije izreka, ki ga je treba brati v povezavi z obrazložitvijo, gramatikalno povsem jasno izhaja, da gre za spor glede dela predmeta delitve, v zvezi s katerim nasprotni udeleženec uveljavlja svojo lastninsko pravico proti sicer v zemljiško knjigo vknjiženim solastnikom (to sta predlagatelj in prva nasprotna udeleženka). Izostanek pravne kvalifikacije vrste spora in izrecne opredelitve toženih strank tako na razumljivost in popolnost izreka v ničemer ne vpliva. Da je napotitev jasna in določna, potrjuje tudi dejstvo, da je na pravdo napoteni četrti nasprotni udeleženec zoper predlagatelja in prvo nasprotno udeleženko že vložil tožbo na ugotovitev svoje lastninske pravice na prostorsko določenem delu nepremičnine z ID znakom parcela 0000 2441 (priloga B 25). Pritožbeno sodišče pa ob tem še dodaja, da je pritožbeno izražena zahteva po tako detajlno oblikovanem izreku napotitvenega sklepa tudi pretirana, saj je namen napotitvenega sklepa v tem, da stranke rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. Na vsebino napotitvenega sklepa stranke zato niti niso vezane in je pravilna postavitev zahtevka v pravdi v njihovi domeni.

10.Po vsem pojasnjenem je pritožba predlagatelja neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19.

2Solastniki so po podatkih zemljiške knjige predlagatelj v deležu do 26/100, prva nasprotna udeleženka v deležu do 26/100, drugi nasprotni udeleženec in tretja nasprotna udeleženka v deležu vsak do 8/100 in četrti nasprotni udeleženec do 32/100.

3Solastnika sta po podatkih zemljiške knjige predlagatelj in prva nasprotna udeleženka vsak do 1/2.

4Solastnika sta po podatkih zemljiške knjige predlagatelj in prva nasprotna udeleženka vsak do 1/2.

5Prim. VSL sklep I Cp 2331/2016 z dne 5. 1. 2017, VSL Sklep II Cp 898/2021 z dne 26. 7. 2021.

6Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 155, 155/2, 155/3