Jedro

Po določbi 2. odst. 59. člena ZSZ ni predvidena oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za lastnika vikenda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1484/96-12 z dne 4.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.11.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave I.B. z dne 10.5.1995, s katero mu je bilo v letu 1995 odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 6.452,00 SIT. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč občine I.B. (Uradne objave, št. 14/93), ki je bil sprejet v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 - 33/89, ZSZ), v 1. členu določa, da se v občini I.B. za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Drugi člen istega odloka pa določa območja, na katerih se zajema nadomestilo. Ta območja deli v tri skupine, v prvi skupini so navedeni tudi S. Osmi člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini I.B. pa še določa, da je nadomestilo dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 19.5.1980 sklenila najemno pogodbo za parcelo na S., ki je po zazidalnem načrtu za S. označena z zaporedno št. 26 k.o. S., za katero se je zavezala plačati najemnino. Kljub plačilu enkratnega zneska za komunalno ureditev zemljišča je tožeča stranka dolžna vsako leto plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skladu z določili Odloka o nadomestilu za uporabnih stavbnih zemljišč v občini I.B. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve materialnega prava. Navaja, da je dne 19.5.1998 sklenil z Občino I.B. najemno pogodbo za rabo zemljišča na S. za dobo 30 let. V ta namen je plačal najemnino v višini 27.000 din, za stroške komunalne ureditve 10.000 din in odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča v višini 600 din ter še druge stroške postopanja. Tožena stranka mu je neupravičeno naložila obvezo, da naj letno plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj je to dajatev tožnik že plačal za dobo 30 let kot najemnino za rabo zemljišča. Potrebno je ugotoviti in odločiti, ali je s plačilom najemnine za rabo zemljišča izpolnjena obveza plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v nasprotnem primeru pa naj se pojasni pomen in značaj najemnine. V konkretni zadevi ne gre za komunalno urejeno stavbno zemljišče, temveč za gozdno zemljišče s provizorično infrastrukturo v izključni amaterski izvedbi lastnikov hišic.

Predlaga, da sodišče samo odloči na podlagi določil 77. člena ZUS, podrejeno pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo odstopi prvostopenjskemu sodišču, da opravi nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v 6. poglavju ZSZ določeno kot trajna obvezna dajatev (58. člen) in s tem vir javnih prihodkov za urejanje stavbnega zemljišča (41. člen). Po 2. odstavku 59. člena ZSZ se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo za dobo 5 let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo. Ker pa po tej zakonski določbi ni predvidena oprostitev za lastnika vikenda, tožnik za tako oprostitev niti ne pride v poštev. Tožnikova obveznost plačila pa izhaja tudi iz določb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga je sprejela Občina I.B. Ob takšni zakonski in podzakonski ureditvi pritožbeno sodišče zavrača tožnikov ugovor, da mu zaradi plačanih obveznosti po pogodbi o najemu zemljišča za postavitev vikenda, ni treba plačati tudi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta pogodba, ki jo je tožnik dne 19.5.1980 sklenil z Občino I.B. in Samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine I.B., ki je med predloženimi spisi, se nanaša na povsem druge obveznosti, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zato predlagana presoja te pogodbe skupaj z obveznostmi, ki iz nje izhajajo, ne more biti stvar tega postopka. Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbeni ugovor, da zemljišče, na katerem je postavljen njegov vikend, ni stavbno, temveč gozdno zemljišče, saj ta trditev nima podlage v predloženih spisih. Območje S. je navedeno v 2. členu citiranega občinskega odloka kot prvo območje, ki ga zajema plačilo nadomestila. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami (tudi če je minimalna) pa se upošteva pri določitvi višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa v tem primeru niti ni sporna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 73. člena ZUS.