Jedro

Izpodbijani sklep se nanaša na izrečen ukrep omejitve gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito, zoper katerega je tožbo v upravnem sporu potrebno vložiti v treh dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Ta je bil tožniku osebno vročen dne 3. 10. 2011 (kot izhaja iz vročilnice, ki jo je lastnoročno podpisal tožnik, ki v postopku ni imel pooblaščenca). Zato je tožba, ki jo je tožnik vložil dne 7. 10. 2011 po pooblaščenki odvetnici in jo je sodišče prejelo 10. 10. 2011, vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 3. alinee 1. odstavka 59. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ, Uradni list RS, št. 11/2011 – uradno prečiščeno besedilo) v povezavi s 4. odstavkom 51. člena in 3. alineo 3. člena ZMZ odločila, da se tožniku omeji gibanje na prostore Centra za tujce do prenehanja razloga, vendar najdalj za tri mesece, z možnostjo podaljšanja še za en mesec, in sicer od dne 27. 9. 2011 do 27. 12. 2011, ker je ocenila, da je izrečeni ukrep potreben zaradi pridobljenega rezultata o obstoju prstnih odtisov v bazi EURODAC, saj so bili prstni odtisi tožnika v to bazo predhodno posredovani že dne 14. 4. 2008 s strani Avstrije in dvakrat s strani Slovaške, in sicer dne 19. 8. 2005 ter nato še dne 5. 4. 2011, kakor tudi, da je tožnik v obeh navedenih državah že zaprosil za mednarodno zaščito.

Tožnik v tožbi, ki jo je po svoji pooblaščenki vložil priporočeno po pošti dne 7. 10. 2011 navaja, da uvodoma navedeni sklep izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava, saj je tožena stranka kot razlog za omejitev gibanja navedla, da je tožniku potrebno omejiti gibanje zaradi pridobitve rezultatov o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC, tožnik pa meni, da če tožena stranka te rezultate že ima, omejitev gibanja, ki pomeni dolgotrajen poseg v človekovo pravico do osebne svobode, ni potrebna.

Sodišče je po vpogledu podatkov sodnega vpisnika ugotovilo, da je uvodoma navedeni izpodbijani sklep tožene stranke že predmet upravnega spora v drugi, od predmetne zadeve različni zadevi, ki se na podlagi tožnikove lastnoročno v ruskem jeziku sestavljene tožbe vodi pri sodišču pod opr. št. I U 1723/2011, v kateri je bila tožena stranka že pozvana k predložitvi upravnih spisov in vložitvi odgovora na tožbo (ki ga je podala dne 6. 10. 2011, hkrati pa je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) predložila sodišču tudi predmetni upravni spis, vključno z vročilnico, ki je pritrjena k izvirniku izpodbijanega sklepa in jo je lastnoročno dne 3. 10. 2011 podpisal tožnik), sodišče pa je o njegovi tožbi odločilo s sodbo opr. št. I U 1723/2011-15 z dne 7. 10. 2011 po istega dne opravljeni javni glavni obravnavi.

Sodišče ugotavlja, da je tožbo potrebno zavreči. V upravnem sporu se po določbah ZUS-1 zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (1. odstavek 2. člena ZUS-1), vendar le v primeru, če so za meritorno odločanje sodišča kumulativno podane vse procesne predpostavke, ki so taksativno določene z določili 1. do 8. alinee 1. odstavka 36. člena ZUS-1, med drugim tudi, da je tožba pravočasno vložena (2. alinea 1. odstavka 36. člena ZUS-1). Po določbi 5. odstavka 51. člena ZMZ ima prosilec zoper sklep o omejitvi gibanja pravico do vložitve tožbe na Upravno sodišče v treh dneh po njegovi vročitvi, sodišče pa mora po predhodnem ustnem zaslišanju o tožbi odločiti v treh delovnih dneh.

Sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe, ki jo je v konkretnem primeru po svoji pooblaščenki vložil tožnik, ugotavlja, da procesna predpostavka pravočasnosti tožbe po 2. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s 5. odstavkom 51. člena ZMZ v tem primeru ni izpolnjena. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se nanaša na izrečen ukrep omejitve gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito, medtem ko tudi iz pouka o pravnem sredstvu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožbo v upravnem sporu zoper navedeni sklep potrebno vložiti v treh dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Ta je bil tožniku osebno vročen dne 3. 10. 2011 (kot izhaja iz vročilnice, ki jo je lastnoročno podpisal tožnik, ki v postopku ni imel pooblaščenca). Zato je tožba, ki jo je tožnik vložil dne 7. 10. 2011 po pooblaščenki odvetnici A.A. in jo je sodišče prejelo 10. 10. 2011, vložena prepozno.

Glede na navedeno je moralo sodišče po uradni dolžnosti prepozno vloženo tožbo zavreči na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 in 5. odstavkom 51. člena ZMZ.